Številka 3–4/2007 ~ Issue 3–4/2007

PDF DATOTEKE

Agnes Pisanski Peterlin: Raziskave metabesedilnosti v uporabnem jezikoslovju: pregled področja in predstavitev raziskovalnega dela za slovenščino. Jezik in slovstvo. 3–4/2007. 7–19.
Prispevek prinaša pregled pristopov k metabesedilnosti v uporabnem jezikoslovju. Predstavljeno je vprašanje definicije tega koncepta, nato pa so opisani najvplivnejši teoretični modeli metabesedilnosti. Izpostavljene so nekatere metodološke dileme, ki se pojavljajo zlasti v povezavi s korpusnimi raziskavami. V prispevku je nazadnje predstavljen še pregled raziskav različnih vidikov metabesedilnosti za slovenski jezik.

Agnes Pisanski Peterlin: Metadiscourse in Applied Linguistics Research: An overview with special emphasis on Slovene. Jezik in slovstvo. 3–4/2007. 7–19.
The paper presents an overview of approaches to metadiscourse within applied linguistics. After discussing some of the questions surrounding the definition of this concept, the paper focuses on an outline of the most influential theoretical models of metadiscourse. Selected methodological issues, above all those connected with corpus research, are then presented. Finally, an overview of studies dealing with the topic of metadiscourse in the Slovene language from various aspects is provided.



Mojca Schlamberger Brezar: Vloga povezovalcev v govorjenem diskurzu. Jezik in slovstvo. 3–4/2007. 21–32.
V prispevku predstavljamo pojem povezovalcev – od osnovne definicije, skladenjsko-morfološke in funkcijske opredelitve do njihovega najobičajnejšega pojavljanja v analizi francoskega in slovenskega govorjenega diskurza. Za analizo govorjenega diskurza je služil slovenski korpus posnetih in transkribiranih pogajanj ter francoski korpus posnetih in transkribiranih pogovornih oddaj les Polémiques.

Mojca Schlamberger Brezar: The Role of Connectors in Spoken Discourse. Jezik in slovstvo. 3–4/2007. 21–32.
The paper presents the concept of connectors from their basic definition to morpho-syntactic and functional definition. Their most common occurrences are analysed in a study of French and Slovene spoken discourse. A Slovene corpus of taped and transcribed negotiations and a French corpus of taped and transcribed talk shows les Polémiques were used for the analysis of spoken discourse.



Anna Mauranen: Refleksivnost diskurza pri mednarodnih govorcih – raba v angleščini kot lingui franci. Jezik in slovstvo. 3–4/2007. 33–51.
Angleščina je postala svetovni jezik znanosti in znanja, pri njeni rabi pa prevladujejo tuji govorci. Prav zato je angleščina kot lingua franca (ALF) zelo zanimivo področje za raziskovanje variacij in spreminjanja v jeziku: če je neki jezik v stiku s tako rekoč vsemi jeziki na svetu, kaj se z njim zgodi? Kot primer lahko vzamemo značilnosti diskurza: lahko domnevamo, da se refleksivnost diskurza v lingui franci uporablja pogosteje, kajti s tem postaja diskurz jasnejši, to pa je v multikulturnih srečanjih pomembno. Ta prispevek obravnava refleksivnost diskurza v govoru ljudi, ki uporabljajo angleščino kot linguo franco v univerzitetnem okolju. Izsledki kažejo, da se refleksivne funkcije in diskurzne kolokacije v angleščini kot lingui franci uporabljajo podobno kot v angleščini rojenih govorcev. Razlike se pojavljajo na bolj subtilni ravni odnosa med obliko in funkcijo, kjer so tuji govorci nekatere ustreznice med oblikami in funkcijami prezrli, nekaterih specifičnih in manj pogostih funkcij določenih izrazov pa niso uporabljali.

Anna Mauranen: Discourse Reflexivity and International Speakers – How is it Used in English as a Lingua Franca?. Jezik in slovstvo. 3–4/2007. 33–51.
English has become the global language of science and scholarship, used overwhelmingly by non-native speakers. This makes English as a lingua franca (ELF) an intriguing area of research into variation and change:when one language is in contact with virtually any other language in the world, what happens to this language? Discourse features are a case in point: we may assume that discourse reflexivity increases in lingua franca use. It makes discourse more explicit, which is important in multicultural encounters. This paper explores discourse reflexivity in the speech of people using English as a lingua franca in university settings. Findings suggest that reflexive functions and discourse collocations operate in ELF in a similar way to L1 English. Differences appear at a more subtle level of form-function relationships: in ELF speech, forms were often approximate rather than accurate, some form-function pairings were ignored, and some specific, minor functions of certain expressions were not used.



Darinka Verdonik: Upravljanje pogovora kot metadiskurzna funkcija. Jezik in slovstvo. 3–4/2007. 53–66.
Koncept metadiskurza se v uporabnem jezikoslovju nanaša na tiste dele besedila, ki ne prinašajo novih vsebinskih informacij, temveč prispevajo k organizaciji besedila ali pa k odnosu med piscem in bralcem. V članku predstavim nov vidik metadiskurza, ki je viden zlasti v pogovorih, in ga imenujem upravljanje pogovora. Definiram tri ravni upravljanja pogovora: upravljanje tem pogovora, upravljanje menjavanja vlog in upravljanje tvorjenja izjav. Na podlagi praktičnega gradiva skušam definirati vrste diskurznih sredstev, prek katerih govorci v analiziranem gradivu upravljajo pogovor, da bi lahko opazovala načine, kako se ta metadiskurzna funkcija realizira. Izkaže se, da sredstva v funkciji upravljanja pogovora skorajda ne bi mogla biti bolj raznovrstna, hkrati pa lahko za veliko teh sredstev (prozodija, govorna dejanja, propozicijska vsebina ...) rečemo, da ne opravljajo samo ali predvsem metadiskurzne funkcije upravljanja pogovora.

Darinka Verdonik: Conversation Management as a Metadiscourse Function. Jezik in slovstvo. 3–4/2007. 53–66.
The concept of metadiscourse is used in applied linguistics to characterise the parts of text that do not contribute new information, but help organize the text or build the relationship between the writer and the reader. In this paper I present a new aspect of metadiscourse that manifests itself especially in conversation: I refer to it as conversation management. I define three levels of conversation management: managing topic flow, managing turn-taking and managing utterance production. Based on an analysis of authentic conversations, I try to define the types of discourse elements through which the conversation management is realized. The results show that these elements are very diverse, and many of them (e. g.,prosody, speech acts, propositional content ...) have several other function in addition to conversation management.



Mojca Smolej: Eliptične strukture in njihove metabesedilne vloge. Jezik in slovstvo. 3–4/2007. 67–78.
Metabesedilnost skupaj z različnimi leksikalnimi, prozodičnimi in drugimi jezikovnimi sredstvi razkrivajo tudi same slovnične oz. skladenjske strukture, med katerimi so opazne predvsem različne eliptične strukture, v katerih ni izraženega ali polno uresničenega povedka. Eliptične ali brezpovedkove ali delno brezpovedkove strukture opravljajo najrazličnejše metabesedilne vloge: razkrivajo govorčev odnos do vsebine in poslušalca, izpostavljajo vsebino, napovedujejo različne stopnje besedilne zgradbe, poslušalcu približujejo besedilni svet.

Mojca Smolej: Elliptical Structures and their Metatextual Functions. Jezik in slovstvo. 3–4/2007. 67–78.
In addition to various lexical, prosodic and other linguistic elements, grammatical or syntactic structures also reveal metatextuality. The most noticeable are various elliptical structures in which the verb is partially or fully omitted. Verbless or partially verbless structures occur in a variety of metadiscourse functions: they show the speaker's attitude to the content and the listener, foreground the content, announce different degrees of textual structure, and bring the textual world closer to the listener.



Urša Vogrinc Javoršek: Metabesedilnost v okviru strategij podnaslovnega prevajanja. Jezik in slovstvo. 3–4/2007. 79–94.
Članek skuša v grobih črtah zarisati specifike podnaslovnega prevajanja v okviru polisemiotičnega okolja, v katerem nastopa. Hkrati pa podnaslovno prevajanje definira kot vmesno področje med govornim in pisnim diskurzom, ki ga oblikujejo tudi določene prevajalske strategije. Besedilo skuša omejitve, ki jim je podnaslov podvržen, prikazati s kratko analizo pogostnosti pojavljanja dveh metabesedilnih elementov v prevodu drugega letnika ameriške humoristične nadaljevanke Gilmore Girls ter tako osvetliti s tem tesno povezani prevajalski strategiji redukcije in kondenzacije.

Urša Vogrinc Javoršek: Metatextuality in Subtitling Strategies. Jezik in slovstvo. 3–4/2007. 79–94.
The article aims to give a brief outline of the specific features pertaining to subtitling as part of the polysemiotic environment in which it takes place. It also defines subtitling as the intermediate area between spoken and written discourse, which is also formed by certain translation strategies. The author of the article aims to show limitations to which subtitles are subjected with a brief analysis of the frequency of two metadiscourse elements in the translations of the American sitcom Gilmore Girls. By doing so the article sheds light on reduction and condensation, the two translation strategies closely related to this topic.



Světla Čmejrková: Predstavitev avtorja v čeških in slovaških znanstvenih besedilih. Jezik in slovstvo. 3–4/2007. 95–105.
Članek obravnava vprašanje, kako se znanstveni pisci predstavijo občinstvu, pri čemer se osredotoča na vloge oblik samoomembe v češkem in slovaškem znanstvenem pisanju. V znanstvenih besedilih je latinska retorična tradicija priporočala tako imenovano pluralis modestiae ali pluralis auctoris kot primerni jezikovni sredstvi samopredstavitve avtorja, saj naj bi izražali avtorjevo skromnost in nevsiljivost pri stiku z bralcem. V angleškem akademskem okolju so pisci to navado opustili in prevzeli bolj odgovorno predstavitev v 1. osebi ednine, »jaz«, pisci slovanskega jezikovnega in kulturnega okolja pa še vedno uporabljajo besedilni subjekt v 1. osebi množine, »mi«. Članek se osredotoča na propozicije z avtorsko množino v čeških in slovaških znanstvenih besedilih in oblikuje razlikovanje med njihovimi predstavnimi, interakcijskimi in besedilnimi funkcijami.

Světla Čmejrková: The (Re)presentation of the Author in Czech and Slovak Scientific Texts. Jezik in slovstvo. 3–4/2007. 95–105.
This paper poses the question of how academic writers present themselves to the audience and focuses on the functions of forms of self-reference in Czech and Slovak scientific discourse. For scientific texts, the Latin rhetoric tradition recommended the so called pluralis modestiae or pluralis auctoris as an appropriate linguistic means of self-presentation of the writer, conveying his modest and non-imposing approach to the reader. Whereas in the English academic setting this habit has been abandoned in favor of the more responsible “I” presentation, writers of Slavic linguistic and cultural background still adhere to the “we” textual self. The paper focuses on the function of the we-perspective in Czech and Slovak scientific texts and distinguishes between their ideational, interactional and textual functions.



Vesna Mikolič: Tipologija turističnih besedil s poudarkom na turističnooglaševalskih besedilih. Jezik in slovstvo. 3–4/2007. 107–116.
Glede na to, da turizem vključuje tako številne gospodarske kot tudi negospodarske dejavnosti, so tudi turistična besedila zelo raznovrstna. Pri nastajanju korpusa turističnih besedil v okviru temeljnega raziskovalnega projekta »Večjezični korpus turističnih besedil – informacijski vir in analitična baza slovenske naravne in kulturne dediščine« smo oblikovali tipologijo turističnih besedilnih zvrsti in vrst na osnovi naslednjih kriterijev: sporočanjski namen, referenca, prenosnik in medij. Namenska struktura besedila se pokaže kot pomemben kriterij zlasti pri opredeljevanju turističnooglaševalskih besedil, saj je tu za analizo uporabljenih jezikovnih sredstev še posebej pomembna opredelitev teh besedil kot besedil z izrazito usmerjevalno sporazumevalno vplivanjsko vlogo.

Vesna Mikolič: A Typology of Tourist Texts with a Focus on Tourist Advertising Texts. Jezik in slovstvo. 3–4/2007. 107–116.
Since tourism covers a number of both economic as well as non-economic activities, there is also a great variety of tourist texts. When a corpus of tourist texts was created as part of “Multilingual Corpus of Tourist Texts: Information Source and Analytical Database of Natural and Cultural Heritage” research project, a typology of tourist text types was made according to the following criteria: communicative purpose, reference, channel and medium. The purpose of the text is shown as a vital criterion particularly when defining tourist advertising texts, since what is especially important for the analysis of the used linguistic means is a definition of these texts as texts with a pronounced communicative instructive function.



Vojko Gorjanc: Špela Vintar, Korpusna analiza vloge označevalcev medleksemskih razmerij v organizaciji besedila. Jezik in slovstvo. 3–4/2007. 117–129.
V članku predstavljamo označevalce medleksemskih razmerij v metabesedilni vlogi. Označevalci medleksemskih razmerij v metabesedilni vlogi so tisti stalni deli besedil, s pomočjo katerih v besedilu povezujemo elemente pojmovnega sistema, hkrati pa z njimi povezave med elementi pojmovnega sistema tudi komentiramo. V prvem delu članka predstavimo označevalce medleksemskih razmerij, ki smo jih ugotovili za slovenščino, in njihovo uspešnost pri zajemanju dejansko pojmovno povezanih leksikalnih enot iz korpusa, s pomočjo korpusne analize v nadaljevanju pokažemo, da se v vlogi metabesedilnih organizatorjev pojavljajo tipično v strokovnih besedilih, na koncu pa natančneje analiziramo besedilno vlogo izbranih označevalcev in njihovo tipično ubesediljenje.

Vojko Gorjanc: Špela Vintar, A Corpus Analysis of the Role of Markers in Semantic Relations within Text Organisation. Jezik in slovstvo. 3–4/2007. 117–129.
The article discusses markers of semantic relations in a metadiscourse function. The markers of semantic relations in a metadiscourse function are the permanent inventory of the text, which helps link elements of a conceptual system, while also enabling comments on the links between the elements of the conceptual system. In the first part of the article, markers of semantic relations established for Slovene are presented, also showing how successful they are at capturing the actual conceptually related lexical units from a corpus. Later in the article a corpus analysis is employed to show that markers of interlexical relations are typically used as metadiscourse organisers in texts for specific purposes. The article concludes with a detailed analysis of the textual function of selected markers and their typical appearance in a text.



Urša Sešek: Nastajanje metabesedilnih prvin kot vidik procesa pisanja. Jezik in slovstvo. 3–4/2007. 131–144.
Metabesedilo – prvine, s katerimi pisec vodi bralca skozi besedilo in z njim vzpostavlja dialog – ter pisanje kot miselni proces sta dva vidika pisnega sporazumevanja, ki sta predvsem v tujini že precej obravnavana, vendar do sedaj ne z vidika njune medsebojne povezanosti. Članek predstavlja eksperiment, v katerem smo od blizu spremljali dva pisca pri pisanju določenega besedila, nato pa vse verzije tega besedila tudi analizirali z vidika rabe metabesedilnih prvin. Zaradi majhnega obsega eksperimenta rezultati ne omogočajo posploševanja, nakazujejo pa, da se razlike v pristopih k procesu pisanja verjetno odražajo v rabi metabesedila, posebej tistih njegovih prvin, ki vzpostavljajo stik z bralcem.

Urša Sešek: The Formation of Metatextual Elements as an Aspect of the Process of Writing. Jezik in slovstvo. 3–4/2007. 131–144.
Metatext – elements which help the writer guide the reader through the text and establish dialogue – and writing as a mental process represent two aspects of written communication which have received considerable attention internationally, but so far not from the point of view of their interrelatedness. The article presents an exploratory study involving an analysis of two writers’ text-producing processes and an analysis of their textual products from the viewpoint of using metatextual elements. Due to the limited scope of the study, the results cannot be generalized, but they do point towards the claim that different approaches to the process of writing are reflected in the usage of metatext, particularly those elements which establish dialogue with the reader.



Urška Jarnovič: Vpliv metadiskurznih elementov na razumevanje besedil. Jezik in slovstvo. 3–4/2007. 145–165.
Članek predstavlja rezultate pilotne raziskave vpliva metadiskurznih elementov na razumevanje izbranih avtentičnih besedil dveh blogov oz. spletnih dnevnikov. Besedilni in medosebni metadiskurzni elementi so bili preučevani ločeno in z različnimi metodološkimi pristopi, ker se razlikujejo po svojih besedilnih funkcijah. Namen raziskave je bil ugotoviti, če in v kakšni meri besedilni in medosebni metadiskurzni elementi pri izkušenih bralcih vplivajo na ustvarjanje vsebinske predstave na podlagi prebranega besedila. Raziskava je nakazala, da besedilni metadiskurzni elementi pri izkušenih bralcih načeloma ne vplivajo na razumevanje izbranega avtentičnega besedila, pri medosebnih metadiskurznih označevalcih pa so rezultati raziskave nakazali, da je njihov vpliv na razumevanje odvisen od njihove funkcije in vsebinskega dela besedila, na katerega so vezani, in sicer lahko v celoti vplivajo na oblikovanje predstave po prebranem besedilu, lahko se v modificirani obliki ohranijo kot del vsebinske predstave ali pa ne vplivajo na razumevanje izbranih avtentičnih besedil.

Urška Jarnovič: The Influence of Metadiscourse Elements on the Text Comprehension. Jezik in slovstvo. 3–4/2007. 145–165.
The article presents the results of a pilot study looking at the influence of metadiscourse elements on the understanding of selected authentic texts of two blogs. A separate study of textual and interpersonal metadiscourse elements employing different methodological approaches was made, since their textual functions differ. The aim of the study was to establish whether, and to what extent, textual and interpersonal metadiscourse elements in the case of experienced readers influence the mental representation of the content on the basis of the read text. The study shows that textual metadiscourse elements generally do not have an influence on experienced readers and their understanding of a selected authentic text. The study of interpersonal metadiscourse elements indicates that their influence on understanding depends on their function and the content of the text in which they appear: they can either influence the mental representation created after reading a text, they can remain part of the content in modified form, or they have no influence on understanding the chosen authentic texts.