 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
Številka 2-3/2018 ~ Issue 2-3/2018
Mojca Smolej: Uvodnik. Jezik in slovstvo. 2-3/2018. 5–6.
PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2018|2-3|5-6
Hotimir Tivadar: Položaj slovenskega govora skozi prizmo stavčne fonetike – aktualizacija opisa osnovnih
besedilnofonetičnih parametrov. Jezik in slovstvo. 2-3/2018. 7–24.
V članku smo z novimi dognanji in raziskavami dopolnili in pojasnili osnovne značilnosti slovenske stavčne fonetike. Predvsem pa osmislimo osnovne besedilnofonetične parametre in fonetiko kot vedo, ki pripomore k boljši izvedbi govorjenih besedil; kritično bomo obravnavali Toporišičeva dognanja in normativne principe slovenščine, ki so vplivali na izoblikovanje slovenskega sodobnega jezikoslovja in javnega govora.
Ključne besede: besedilna fonetika, knjižni jezik, jezikovna norma, stavčna intonacija, premor, barva glasu
Hotimir Tivadar: The Position of Slovenian Speech from the Perspective of Prosody – Updating the Basic Prosodic Parameters. Jezik in slovstvo. 2-3/2018. 7–24.
In the article, we explain and supplement the basic characteristics of Slovenian prosody (sentence phonetics) with new knowledge and research. We have conceived the basic textual phonetic parameters and phonetics as a special linguistic discipline that contributes to a better implementation of spoken texts. We critically discuss research by Toporišič and the normative principles of the Slovenian language, which have influenced the formation of contemporary Slovenian linguistics and public speech.
Keywords: prosody, standard language, linguistic norm, intonation, pause, timbre
PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2018|2-3|7-24
Saška Štumberger: Zloženke med skladnjo in leksikologijo: pretvarjanje skladenjskih razmerij v medponski
morfem. Jezik in slovstvo. 2-3/2018. 25–34.
Besedotvorje raziskuje postopke nastajanja poimenovalnih enot in njihovo zgradbo. Povezava med skladnjo in besedotvorjem se kaže v tem, da tako pri skladnji kot pri besedotvorju z omejenim naborom sestavin in pravil tvorimo neskončno števil kombinacij. Rezultat tvorjenja je pri besedotvorju nova beseda, pri skladnji so to besedne zveze in stavki. Pri zloženkah se skladenjska razmerja med podstavnimi besedami pretvarjajo v medponski morfem.
Ključne besede: skladnja, besedotvorje, leksikalizacija, morfologija, medponski morfem
Saška Štumberger: Compounds between Syntax and Lexicology: The Transformation of Syntactical Relations into Infixal Morphemes. Jezik in slovstvo. 2-3/2018. 25–34.
The syntactical relations in compounds are most clearly revealed in deverbal compounds in which, when involving a transformation into an infixal morpheme, the following syntactical relations can be recognised: rection, subject-predicator agreement, combination of verb and noun with no case expressed, and word combinations with a predicative modifier.
In nominal compounds, the infixal morpheme can be the result of a transformation of a subordinate or coordinate syntactical relation. The research material indicates a far greater presence of subordinate compounds. A German study of our understanding of nominal compounds shows that, in denominal compound nouns, there are no clear criteria for distinguishing between coordinate and subordinate compounds.
Research on whether Slovenian speakers distinguish between coordinate and subordinate nominal compounds has not been carried out; however, the lack of consistency in specialised literature, orthographies, dictionaries and texts demonstrates that the distinction between coordinate and subordinate compounds is less strict than conveyed in current language manuals.
Keywords: syntax, word formation, lexicalisation, morphology, infixal morpheme
PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2018|2-3|25-34
Erika Kržišnik: Skladnja v frazeologiji med sistemom in rabo. Jezik in slovstvo. 2-3/2018. 35–47.
Slovenska frazeologija je razmeroma dobro raziskana z leksikološkega vidika, manj s skladenjskega. Predmet tega prispevka so skladenjske pretvorbe, od členskih pretvorba tožilniškega predmeta za stavčnim zanikanjem v rodilnik, od celovitih potrpnjenje, pooziraljenje in posamostaljenje. Tema v slovenski lingvistiki ni nova, prvič se je obravnavala z vidika rojenega govorca lingvista v Kržišnik 1994, sledilo je preverjanje pretvorb s konsenzualnim anketiranjem rojenih govorcev in njihovih realizacij v korpusu Fida v Kržišnik 2005; nekaj kasneje še v Gantar 2007 preverjanje rabe v FidiPLUS. Za ta prispevek je bila primerjana raba v Gigafidi, ki poleg prevladujoče količine publicističnih besedil vključuje tudi 16 % spletnih. Tako je mogoče poleg prekrivnosti med intuicijo rojenih govorcev in rabo, povezano z vrsto (velikostjo, časovnim razponom itd.) korpusa, opazovati še zvezo med skladenjskimi pretvorbami frazemov in funkcijskozvrstno določenostjo frazemov.
Ključne besede: frazeologija, skladenjske pretvorbe, posamostaljenje, pooziraljenje, potrpnjenje
Erika Kržišnik: Syntax in Phraseology between System and Usage. Jezik in slovstvo. 2-3/2018. 35–47.
Slovenian phraseology is relatively well researched from the lexicological perspective, but has been studied much less in terms of syntax. The topic of the present contribution is syntactic transformations ranging from transformations of the accusative into the genitive in negative sentences and the introduction of relative constructions to instances of passivisation and nominalisation. The topic is not new to Slovenian linguistics, having been first treated from the point of view of a native speaker/linguist in Kržišnik 1994. This was followed by a consensual survey of native speakers in which the transformations and their realisations were verified in the Fida corpus by Kržišnik (2005); subsequently, their usage was verified in the FidaPLUS corpus by Gantar (2007). For the purposes of the present contribution, a comparison was made with the usage in the Gigafida corpus. The latter mainly comprises journalistic texts, but 16% of its content is online texts. Thus, in addition to the overlap between native-speaker intuition and the use of idioms related to corpus type (size, temporal dimension, etc.), it is possible to observe the relationship between the use of idioms as determined by functional variation and their syntactic transformations.
Keywords: phraseology, syntactic transformations, nominalisation, relative constructions, passivisation
PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2018|2-3|35-47
Dejan Gabrovšek: Podredno izraženi protivnost in pojasnjevalnost. Jezik in slovstvo. 2-3/2018. 49–57.
Namen prispevka je raziskati funkcije podrednih veznikov, ki izražajo protivnost in pojasnjevalnost in so bili do sedaj slabše opisani ali samo omenjeni. Vse to je povezano z različnimi tipologijami odvisnikov in z upoštevanjem razlike med izrazno in pomensko ravnijo. V prvem delu se navežem na Slovensko slovnico in na novejšo literaturo, v drugem pa analiziram rabo vezniških sredstev s poudarkom na pretvorbah v priredja.
Ključne besede: podredje, priredje, vezniška beseda, protivnost, pojasnjevalnost
Dejan Gabrovšek: Subordinate Clauses of Contrast and Clarification. Jezik in slovstvo. 2-3/2018. 49–57.
The aim of the contribution is to explore the function of subordinate conjunctions that express contrast
and clarification. This is associated with different typologies of embedded clauses and the attention
paid to lexical and semantic structures. The first part refers to Slovenska slovnica and contemporary
literature, while the second part analyses the usage of conjunctive elements, predominantly focusing
on transformations into coordinate clauses.
Keywords: subordination, coordination, conjunction, clause of contrast, clause of explanation
PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2018|2-3|49-57
Andreja Žele: O aktualnostnočlenitveni stavi v slovenščini. Jezik in slovstvo. 2-3/2018. 59–73.
Prispevek predstavlja aktualnostnočlenitvene pojave v slovenščini. Prepoznavanje členitve po aktualnosti in pomembnosti sporočanega nam omogoča postavitev jasnih opredelitev in meril za oblikovanje sporočilno nedvoumnih in stilno ustreznih besedil.
Ključne besede: členitev po aktualnosti, slovenščina, sporočilna perspektiva povedi, besedni red,
informacijska /ne/nasičenost
Andreja Žele: Slovenian Word Order from the Viewpoint of Functional Sentence Perspective. Jezik in slovstvo. 2-3/2018. 59–73.
The article deals with phenomena related to functional sentence perspective in Slovenian. Recognising
the functional sentence perspective as well as the significance of what is being communicated is crucial
in setting transparent criteria for the formation of unambiguous and stylistically appropriate texts.
Keywords: functional sentence perspective, Slovenian, informational value of a sentence, word order,
informational (non)saturation
PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2018|2-3|59-73
Mira Krajnc Ivič: Besedilne vrste v slovenskem besediloslovju. Jezik in slovstvo. 2-3/2018. 75–86.
Besedilne vrste so rezultati ustaljenih jezikovno-interakcijskih dejanj znotraj posameznega komunikacijskega področja in se konstituirajo prek inkluzivno povezanih karakterističnih funkcijskih, medijsko-položajnih, tematskih značilnosti in značilnosti glede na obliko strukture besedila. Klasifikacija in tipologizacija besedilnih vrst sta tako odvisni od komunikacijskega področja in prototipičnih znotraj- in zunajbesedilnih prvin.
Ključne besede: besediloslovje, besedilo, besedilna vrsta, razvrščanje besedil
Mira Krajnc Ivič: Textual Types in Slovenian Text Linguistics. Jezik in slovstvo. 2-3/2018. 75–86.
Textual types are the result of established acts of linguistic interaction within an individual communication
field and are constituted by inclusively connected characteristic functional, media-related, thematic
features and features depending on the shape of the text’s structure. The classification and typology
of textual types is therefore dependent on the communication field and prototypical text-internal and
text-external elements.
Keywords: text linguistics, text, textual type, genre, classification of texts
PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2018|2-3|75-86
Tina Lengar Verovnik: Vejica v pravopisu. Jezik in slovstvo. 2-3/2018. 87–101.
Stava vejice je pravopisna tema, ki je izrazito vezana na skladnjo. Vendar pa strokovne obravnave, empirične raziskave in uporabniške izkušnje kažejo, da je strogo skladenjski pristop k strukturiranju in razlaganju vejičnih pravopisnih pravil v SP 2001 za uporabnike prezahteven in pogosto neskladen z njihovim pristopanjem k reševanju problemov in iskanju informacij. V prispevku zato izhajamo iz težav s stavo vejice, po katerih so najpogosteje spraševali uporabniki Jezikovne svetovalnice Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU, ter njihovo obravnavo v SP 2001 presojamo z vidika pravopisne dikcije, zgledov in umestitve pravil v strukturi poglavja o vejici. V razpravi se opiramo na že objavljene strokovne kritike SP 2001, empirične jezikoslovne raziskave in na gradivno podprte odgovore jezikoslovcev v Jezikoslovni svetovalnici ter predlagamo nekaj smernic za oblikovanje poglavja o vejici v prenovljenem pravopisnem priročniku.
Ključne besede: vejica, ločila, pravopis, skladnja, slovenski jezik
Tina Lengar Verovnik: The Comma in Standard Orthography. Jezik in slovstvo. 2-3/2018. 87–101.
Comma placement is an orthographic topic explicitly related to syntax. However, expert approaches,
empirical research and user experience indicate that the strictly syntactic approach to the structuring
and rendering of the rules on comma usage in the Slovenian Normative Guide 2001 (SP 2001) is too
demanding for its users and often at odds with their approaches to problem solving and information
retrieval. The point of departure of the paper is users’ difficulties related to comma placement and its
treatment in SP 2001, which is evaluated in terms of the Guide’s diction, usage examples and rule placement
within the chapter on comma usage. Finally, some editing guidelines are provided for the new
chapter on comma usage in the revised normative guide.
Keywords: comma, punctuation, standard orthography, syntax, Slovenian language
PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2018|2-3|87-101
Nina Ledinek: Skladenjska analiza slovenščine in slovenski jezikoslovno označeni korpusi. Jezik in slovstvo. 2-3/2018. 103–116.
V prispevku opozarjamo na možnosti izrabe jezikoslovno označenih korpusov slovenščine za skladenjsko analizo jezika, pri čemer ugotavljamo, da je zaradi slabše razvite slovenske jezikovne infrastrukture – uporabnikom je sicer na voljo vsaj 8 skladenjsko označenih korpusov slovenščine, žal pa zaradi svoje neobsežnosti omogočajo skladenjske analize le v omejenem obsegu – sistematičnih in celostnih na korpusnih podatkih temelječih raziskav slovenske skladnje malo, večinoma pa se opirajo na analizo oblikoskladenjsko označenih korpusov slovenščine.
Ključne besede: skladnja, korpusno jezikoslovje, skladenjsko označevanje korpusov, oblikoskladenjsko
označevanje korpusov, drevesnica
Nina Ledinek: Syntactic Analysis of Slovenian and Linguistically Annotated Corpora of Slovenian. Jezik in slovstvo. 2-3/2018. 103–116.
The article deals with the possibilities of using linguistically annotated corpora of Slovenian for syntactic
analyses. Due to the inadequately developed Slovenian language infrastructure – at least eight
syntactically annotated corpora of Slovenian are available to users, but due to their small size they only
allow a limited scope of syntactic analysis – there is a small number of systematic and comprehensive
corpus-based studies on Slovenian syntax, most of which rely on the analysis of morphosyntactically
annotated corpora of Slovenian.
Keywords: syntax, corpus linguistics, syntactic annotation of corpora, tagging, tree bank
PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2018|2-3|103-116
Tadeja Rozman, Špela Arhar Holdt, Senja Pollak in Iztok Kosem: Kolokacije v korpusu Šolar. Jezik in slovstvo. 2-3/2018. 117–128.
Prispevek se ukvarja z možnostmi uporabe korpusa šolskih pisnih izdelkov Šolar za namene
ugotavljanja procesov usvajanja kolokacij v slovenskem jeziku ter s potencialnim vplivom korpusno
pridobljenih podatkov o kolokacijah na jezikovni pouk slovenščine. Na številčno omejenem
gradivu zvez pridevnik + samostalnik in samostalnik + samostalnik sta bili preizkušeni dve metodi:
a) s kvantitativno primerjalno analizo korpusov Šolar in Kres smo preverjali podobnosti in razlike
v rabi kolokacij v šolskih spisih in splošni pisni slovenščini, b) s kvalitativno analizo učiteljskih
popravkov pa smo želeli ugotoviti, s katerimi kolokacijami imajo učenke in učenci težave. Rezultati
kažejo, da je v rabi kolokacij med mladimi zaslediti marsikatere atipičnosti v primerjavi z običajno
rabo v standardnem jeziku, ter potrjujejo uporabnost korpusnih raziskav na področju usvajanja leksike.
Ključne besede: kolokacije, korpus Šolar, korpusna analiza, usvajanje besedišča, jezikovna didaktika
Tadeja Rozman, Špela Arhar Holdt, Senja Pollak in Iztok Kosem: Collocations in the developmental corpus Šolar. Jezik in slovstvo. 2-3/2018. 117–128.
The paper investigates the possibilities of using the developmental Šolar corpus for determining various
ways in which collocations are acquired in Slovenian, and considers potential applications of the findings
for teaching Slovenian as L1. Using the combinations adjective + noun and noun + noun, we tested
two methods: a) quantitative comparative analysis of the Šolar corpus and the Kres corpus was used to
determine similarities and differences in collocation use in school essays and general written Slovenian;
b) qualitative analysis of teacher corrections was made to determine the collocations that cause difficulties
among students. The results show a number of atypical uses of collocations by students – uses that are
detected by teachers only to a certain extent – and confirm the usefulness of a corpus-based approach
in language acquisition.
Keywords: collocations, Šolar corpus, corpus analysis, vocabulary development, language didactics
PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2018|2-3|117-128
Irena Velikonja Kolar: Ocenjevanje skladenjskih napak v šolskem eseju. Jezik in slovstvo. 2-3/2018. 129–138.
Namen prispevka je predstaviti ocenjevanje skladnje v šolskem eseju na maturi in opozoriti na nekatere
težave, ki se pojavljajo pri ocenjevanju te jezikovne ravnine. Skladenjska struktura povedi namreč
po eni strani odraža jezikovno (slovnično) znanje pisca, po drugi strani pa je tudi odraz njegovega
sloga pisanja, ki je lahko bolj ali manj razvit. Na začetku opredelim skladenjske napake na podlagi
Toporišičeve slovnice. Pri tem izhajam iz stališča, da to, kaj je napaka, opredeljuje norma (slovnica).
Strukture, ki so slovnično sicer pravilne, vendar glede na jezikovni čut (morda) slabe, imenujem
skladenjske neustreznosti. Iz analiz ocenjevanja je razvidno, da skladenjske napake in neustreznosti
niso enoumne in da med ocenjevalci prihaja do različnih interpretacij, kako te napake evidentirati (pri
jezikovni pravilnosti, slogu ali zgradbi). Zato na koncu predstavljam osnutek predloga za ocenjevanje
skladnje v šolskem eseju.
Ključne besede: skladenjske napake, besedni red, slog pisanja, šolski esej, ocenjevanje
Irena Velikonja Kolar: Syntax Assessment in the School Essay. Jezik in slovstvo. 2-3/2018. 129–138.
The article deals with syntax in school essays, focusing mainly on certain difficulties in syntax assessment.
The first part presents the definition of syntactic mistakes according to the normative grammar.
Syntactic structures that are not normatively incorrect but only (potentially) less appropriate are not
defined as mistakes. The analysis of assessment shows that the distinction between actual mistakes and
less appropriate forms is unclear, and that examiners’ decisions on problematic syntactic forms are not
unanimous. The last part of the paper presents a proposal for syntax assessment in the school essay.
Keywords: syntactic mistakes, word order, style of writing, school essay, assessment
PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2018|2-3|129-138
Neža Gaberšček: Merjenje določenih vidikov skladenjske kompleksnosti v pisnih besedilih slovenskih
osnovnošolcev. Jezik in slovstvo. 2-3/2018. 139–156.
Kompleksnost je v jezikoslovju pogosto, a premalo dosledno obravnavan pojem. V uporabnem
jezikoslovju je večinoma opredeljen kot ena izmed dimenzij aktivnega znanja jezika ter jezikovne
performance. Redkejše so raziskave, ki bi merile kompleksnost materinščine ter presegle enačenje
kompleksnosti z jezikovnim razvojem. Prispevek na podlagi na novo oblikovanih meril kompleksnosti,
ki zajamejo kar največ vidikov tega pojma, preveri že znane metode za merjenje skladenjske
kompleksnosti na pisnih besedilih slovenskih osnovnošolcev.
Ključne besede: pragmatika, kompleksnost v pisnih besedilih, skladenjska kompleksnost, dolžina
skladenjskih struktur, strukturna kompleksnost, pogostnost skladenjskih struktur, raznolikost
skladenjskih struktur
Neža Gaberšček: Measuring Aspects of Syntactic Complexity in Texts Written by Slovenian Schoolchildren. Jezik in slovstvo. 2-3/2018. 139–156.
Complexity is a common term in linguistics, yet its treatment is marked by inconsistency. In applied
linguistics, it is defined as one of the dimensions of language proficiency and performance. Complexity
is rarely measured in written texts of native speakers and is mostly treated as a measure of language
development. In the present article, new criteria for language complexity that include various aspects
of the term are established and the known methods are applied to measure the syntactic complexity in
written texts of Slovenian schoolchildren.
Keywords: pragmatics, complexity in written discourse, syntactic complexity, length of syntactic
structures, structural complexity, frequency of syntactic structures, diversity of syntactic structures
PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2018|2-3|139-156
Ana Zwitter Vitez: Enota analize spontanega govora: interakcija prozodije, pragmatike in skladnje. Jezik in slovstvo. 2-3/2018. 157–175.
V raziskavi odpremo vprašanje enote za analizo spontanega govora in predlagamo enoto govorjeni
odstavek, ki je opredeljen na skladenjski in prozodični ravni. Znotraj govorjenega odstavka lahko
pragmatično členimo preambulo, v kateri se zgostijo strateška vprašanja formuliranja in pokaže osebni
odnos govorca do izrečenega, in remo, ki jo je mogoče analizirati z utečenimi kategorijami skladenjske
analize. S predlagano metodologijo analiziramo tri spontane govorne izmenjave v slovenščini. Rezultati
na celotnem korpusu kažejo prevladovanje kratkih preambul in podredno stavljenih rem. Po drugi
strani opažamo velik vpliv diskurzivnega žanra na zgradbo govorjenega odstavka, saj pri soočanju
nasprotujočih si mnenj zasledimo več daljših preambul z raznoliko zgradbo kot pri argumentaciji ali
naraciji.
Ključne besede: spontani govor, enota analize, govorjeni odstavek, skladenjska analiza, pragmatična
analiza, prozodična analiza
Ana Zwitter Vitez: The Unit of Analysis in Spontaneous Speech: The Interaction of Prosody, Pragmatics and Syntax. Jezik in slovstvo. 2-3/2018. 157–175.
The paper discusses the unit of analysis in spontaneous speech and proposes the term »spoken paragraph
«, which is delimited on syntactic, pragmatic and prosodic criteria. Within the spoken paragraph,
it is possible to identify elements such as the preamble, which comprises the pragmatic structures of
formulation, including speaker attitude, and rheme, which can be analysed by means of traditional
syntactic categories. Adopting the methodology of spoken paragraph analysis, we examine three spontaneous
spoken conversations in Slovenian. The results show that short preambles and subordinate rhemes
dominate in the corpus, while also revealing that the genre of discourse has an important impact on the
structure of the spoken paragraph. We can conclude that a conversation in which differing opinions are
confronted tends to contain preambles that are longer than the subsequent argumentation or narration.
Keywords: spontaneous speech, unit of analysis, spoken paragraph, speech syntax, pragmatics of
speech, prosody
PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2018|2-3|157-175
Agnieszka Będkowska-Kopczyk: Prostorsko dojemanje in vzročnost nastopa čustev v luči glagolsko-samostalniških
konstrukcij s predložnimi zvezami v slovenščini. Jezik in slovstvo. 2-3/2018. 177–188.
V članku analiziram metaforične glagolsko-samostalniške konstrukcije s predložnimi zvezami
s samostalniki čustev in glagoli, ki izražajo različne vrste abstraktnega premikanja glede na
vzročnost: prisilno premikanje (npr. voditi koga v jezo), samodejno premikanje (npr. pasti v obup)
in samopremikanje (npr. vstopiti v ljubezen). Obravnavane konstrukcije izražajo nastop čustvenega
stanja in zrcalijo konceptualno metaforo »sprememba stanja je sprememba lokacije«. V raziskavi je
združena kognitivna skladenjska analiza z leksikalno, katere namen je v luči obravnavanih konstrukcij
pojasniti: 1) prostorske osnove konceptualizacije čustev in njihovega nastanka, 2) dojemanje nastanka
določenega čustva glede na vzročnost. Raziskava potrjuje kognitivno tezo o utelešenju metafor, ki se
nanašajo na dogodke v abstraktni domeni čustev.
Ključne besede: glagolsko-samostalniške konstrukcije, prostorsko dojemanje čustev in njihovega
nastanka, vzročnost v domeni čustev
Agnieszka Będkowska-Kopczyk: The Spatial Basis for an Event of Emotional Change and Its Causal Implications in the Light of Slovenian Verbal-Nominal Constructions. Jezik in slovstvo. 2-3/2018. 177–188.
The article investigates metaphorical verbal-nominal constructions consisting of prepositional phrases
with nouns of emotion, and verbs expressing different types of abstract motion: caused motion (e.g., voditi
koga v jezo lit. ‘lead someone into anger’), autonomous motion (e.g., pasti v obup ‘fall into despair’),
and self-propelled motion (e.g., vstopiti v ljubezen lit. ‘enter love’). These constructions express an event
of emotional arousal and are motivated by the metaphor »a change of state is a change of location«. By
incorporating a cognitive syntactic analysis into the lexical analysis, the author sheds light on 1) the
spatial basis of linguistic representations of emotion concepts and the event of emotional arousal, and
2) the conceptualisation of the event in terms of causality. The study confirms the embodied nature of
metaphors expressing events in the abstract domain of emotion.
Keywords: verbal-nominal constructions, spatial conceptualisation of emotion concepts and the event
of emotional arousal, causation in the domain of emotion
PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2018|2-3|177-188
Martin Schacherl: Izbrane slogovne tendence sodobnih strokovnih besedil – k razvojnim spremembam sloga
sodobnih čeških teoretično-strokovnih besedil. Jezik in slovstvo. 2-3/2018. 189–199.
Študija si prizadeva opozoriti na aktualne težnje sloga sodobne češko pisane teoretične strokovne
komunikacije. Prispevek predstavlja analize izbranih sredstev sodobnega češko pisanega znanstvenega
diskurza. Konkreten cilj študije je, da na reprezentativnem materialu izbranih monografij določenih
strokovnih področij dokaže (ne)prisotnost jezikovnih posodobitev (jazykových aktualizací), s katerimi
avtorji sodobnih čeških strokovnih zapisanih monoloških besedil namerno izkrivljajo (1) relativno
celovitost, natančnost in jasnost, (2) slogovno in emocionalno nevtralnost strokovnega besedila.
Predmet ekscerpcije (excerpce) so besedila, vsebujoča sredstva, ki izražajo negotovost, nejasnost in
večpomenskost na eni strani, ter izrazna sredstva, ki opravljajo lepotno oziroma vplivanjsko funkcijo
na drugi strani. Namen izvedenih analiz je zajeti potencialne aktualno uveljavljajoče se postopke
v sodobnem češkem teoretično strokovnem diskurzu, in sicer postopke, ki vodijo v individualizacijo
in metaforizacijo jezika strokovne komunikacije, poudarek procesualnosti ali interakcije (zvýraznění
procesuálnosti či interakce).
Ključne besede: slog, jezikoslovje, teoretični in znanstveni diskurz, humanistika in družboslovje
Martin Schacherl: Selected Stylistic Tendencies of Contemporary Scientific Texts – Stylistic Changes of Contemporary Czech Scientific and Theoretical Texts. Jezik in slovstvo. 2-3/2018. 189–199.
The aim of the paper is to provide evidence that the changing style of present-day Czech theoretical-scientific
texts tends to exhibit greater inventiveness and individuality of authorial style. By exploring a representative
selection of texts, the research attempted to verify the occurrence or non-occurrence of linguistic efforts
that is deliberately used in contemporary Czech scientific discourse to disrupt (1) emotional and stylistic
neutrality, and (2) the relative comprehensiveness, lucidity and clarity of professional expression. The
analyses performed provided an insight into the potential processes currently gaining a footing in Czech
theoretical discourse, i.e., processes resulting in obfuscation, emphasis on progressive aspects, interaction,
individualisation, and the metaphorical quality of professional communication. The analyses of a
representative corpus of five different groups of fields compiled for the purposes of the research failed to
demonstrate a general shift of contemporary theoretical-professional communication in Czech from the
‘Teutonic’ to the ‘Anglo-Saxon’ style, although it is commonly assumed that such a change is underway.
Keywords: style, linguistics, theoretical-scientific discourse, humanities and social sciences
PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2018|2-3|189-199
Mojca Smolej: Nekatere skladenjske posebnosti v delih Ivana Cankarja. Jezik in slovstvo. 2-3/2018. 201–211.
Oblikovanost besedila pri I. Cankarju ne opravlja le estetske vloge, pač pa predvsem vlogo gradnika
besedilnega sveta. Skladenjski ritem razkriva vsebino in, nasprotno, vsebina pogojuje skladenjsko
oblikovanost. Sintagme vseh vrst, zveze stavkov, besedni red, prenovitve na skorajda vseh jezikovnih
ravneh sooblikujejo pomen. Prispevek skuša osvetliti nekatere izmed vidnejših Cankarjevih
skladenjskih gradnikov besedilnega sveta oz. stilemov.
Ključne besede: Ivan Cankar, skladnja, stavek, jezikovna stilistika, stilem
Mojca Smolej: Some Syntactic Features in the Works of Ivan Cankar. Jezik in slovstvo. 2-3/2018. 201–211.
The textual form of the works of Ivan Cankar not only has an aesthetic role but above all serves as a
building block of his textual world. The syntactic rhythm reveals the content and, conversely, the content
conditions the syntactic form. A variety of syntagms, phrases, word order, and renovations at almost all
linguistic levels together form the meaning. The present article sets out to highlight some of Cankar’s
more prominent syntactic building blocks of textual world, or stylistic devices.
Keywords: Ivan Cankar, syntax, sentence, linguo-stylistics, stylistic devices
PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2018|2-3|201-211
Mojca Schlamberger Brezar: Nedoločniške skladenjske strukture v francoščini in slovenščini in njihovo prevajanje. Jezik in slovstvo. 2-3/2018. 213–236.
V prispevku podajamo pregled francoskih in slovenskih skladenjskih struktur, ki se dopolnjujejo z
nedoločnikom, in jih poskušamo razložiti skozi kontrastivno analizo. Naše vodilo je analiza prekrivnih
struktur v jeziku, ki jo preverjamo na osnovi vzporednega korpusa FraSloK, dela korpusa Spook
(Mezeg 2010 (http://nl.ijs.si/noske/spook.cgi/, dostopen z geslom).
Ključne besede: nedoločnik, modalni glagoli, glagoli percepcije, fazni glagoli, povzročilniki,
francoščina, slovenščina
Mojca Schlamberger Brezar: Infinitival Syntactic Structures in French and Slovenian and Their Translation. Jezik in slovstvo. 2-3/2018. 213–236.
The paper provides an overview of French and Slovenian syntactic structures that can be combined
with an infinitive. The aim is to provide a comparison of parallel infinitival structures of both languages
on the basis of the FraSloK parallel corpus of literary texts FraSloK, which is part of the multilingual
corpus Spook (Mezeg 2010 (http://nl.ijs.si/noske/spook.cgi/, access with a password). On the basis of
the analysis, we can reflect upon the stylistic value of translations and previsibility of infinitive use
based on the type of the verb.
Keywords: infinitive, modal verbs, verbs of perception, phrasal verbs, causative verbs, French, Slovenian
PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2018|2-3|213-236
Alexander Rath: Skladenjski položaj prvine pa pri prevajanju v nemščino. Jezik in slovstvo. 2-3/2018. 237–244.
Slovenska prvina pa je večfunkcijska na različnih ravneh jezika. Med drugim je lahko besedilni
povezovalec, naklonski členek in fokusni členek. Pri prevajanju v jezike brez primerljive prvine,
mora prevajalec izbrati najbolj ustrezno rešitev iz večjega števila možnih prevedkov. Pri tem ni
samo relevantna leksikalno-semantična raven, temveč tudi funkcijska, skladenjska in zvrstnostna. Za
preučevanje tega vprašanja potrebujemo torej kontrastivni skladenjski model, v katerem je možno
označiti vse omenjene parametre. Pričujoči članek je preizkus prilagoditve nemškega topološkega
modela polj v ta namen.
Ključne besede: povezovalec, členek, slovensko-nemško, linearna skladnja, Wackernagel
Alexander Rath: Syntactic Placement of the Slovenian Word »pa« when Translated into German. Jezik in slovstvo. 2-3/2018. 237–244.
The Slovenian word »pa« is a multifunctional element in many linguistic environments. It can function
as a coordinating conjunction and a particle denoting either mood or focus. When being translated into
a language lacking an equivalent, the translator must choose the most appropriate solution from a large
array of options. The choice is made not only on the lexico-semantic level, but also based on function,
syntax and genre. To study this question, a contrastive syntactic model is therefore needed, in which all
of the aforementioned parameters are taken into account. The present article is an attempt to adapt the
German topological field model for this purpose.
Keywords: connective, particle, Slovenian-German, linear syntax, Wackernagel
PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2018|2-3|237-244
Jana Crnkovič: Slovenščina in nemščina kontrastivno: besedni red na osnovi kontrastivnega modela. Jezik in slovstvo. 2-3/2018. 245–255.
Prispevek predstavi ugotovitve kombinirane magistrske naloge z naslovom Kontrastivna analiza
stavčnega modela slovenskega in nemškega jezika s poudarkom na besednem redu. Osredotoča se
na zakonitosti stalnega in možnosti prostega besednega reda. Norma nemškega jezika predpisuje, da
se v pripovednem prostem stavku osebna glagolska oblika nahaja na drugem mestu, neosebne pa se
razvrstijo na koncu. Tako glagolske oblike tvorijo stavčni okvir, ki je temeljna gradbena enota in hkrati
tipična značilnost nemških stavkov. Za slovenske stavke takšen okvir ni značilen, glagolske oblike v
povedku imajo pretežno osrednji položaj. V prispevku so izbrani, pomensko isti oz. aktualnočlenitveno
rahlo spremenjeni stavki v obeh jezikih primerjalno obravnavani s pomočjo kontrastivnega modela,
ki ga je razvila A. Wöllstein. Predstavljene so podobnosti in razlike besednega reda prostega stavka v
obeh jezikih. Hkrati so navedeni predlogi za prilagoditev modela slovenskemu jeziku.
Ključne besede: skladnja, kontrastivna analiza, slovenščina, nemščina, besedni red
Jana Crnkovič: Contrastive Analysis of Slovenian and German: Word Order Based on the Contrastive Model. Jezik in slovstvo. 2-3/2018. 245–255.
The article discusses word order in German and Slovenian contrastively, focusing on the rules of fixed
word order and the possibility of free word order in sentences. In German, verb forms create the sentence
frame, which is the basic building template, and simultaneously give rise to the typical characteristic
of German sentences. Such frames are atypical in Slovenian. Selected sentences in both languages
were analysed on the basis of the contrastive model developed by A. Wöllstein. The article presents the
differences and similarities of word order in simple sentences in both languages, while also providing
suggestions on how to adjust the model to the Slovenian language.
Keywords: syntax, contrastive analysis, Slovenian, German
PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2018|2-3|245-255
Matej Hriberšek: Ladislav Hrovat in začetki obravnave latinske skladnje v slovenščini. Jezik in slovstvo. 2-3/2018. 257–269.
V članku je predstavljen prispevek klasičnega filologa, frančiškana Ladislava Hrovata, enega prvih
slovenskih študentov klasične filologije na novoustanovljenem filološkem seminarju dunajske
univerze, na področju slovenske in latinske skladnje. Hrovat, ki je poleg klasične filologije študiral
tudi slavistiko, se je zelo zanimal za slovnična vprašanja slovenščine in latinščine, še zlasti s področja
skladnje obeh jezikov; rezultat tega so njegove objave o različnih slovničnih vprašanjih latinščine in
slovenščine. Njegovi članki o slovničnih vprašanjih latinskega jezika, še zlasti latinske skladnje, so
pionirski prispevki s področja latinske slovnice pri nas. Vrhunec Hrovatovega dela na področju latinske
slovnice je bila njegova Latinska slovnica za slovensko mladež, prva v slovenščini pisana latinska
slovnica, ki jo je izdal l. 1874.
Ključne besede: Ladislav Hrovat, slovenska skladnja, latinska skladnja, klasični jeziki, zgodovina
klasičnega šolstva
Matej Hriberšek: The Work of Ladislav Hrovat in the Field of Latin and Slovenian Syntax. Jezik in slovstvo. 2-3/2018. 257–269.
The article presents the contribution of classical philologist Franciscan Ladislav Hrovat to the field of
Slovenian and Latin syntax. Hrovat was one of the first Slovenian students of classical philology at the
then newly founded Department for Classical Philology at the University of Vienna. Also a student of
Slavonic Studies, he was particularly interested in the grammatical problems of Slovenian and Latin,
especially in the syntax of both languages. The result of his endeavours was the publication of a number
of articles in which he took special interest in various grammatical problems of Latin and Slovenian. His
articles about the grammatical problems of Latin, especially Latin syntax, are pioneering contributions
to the field of Latin grammar in Slovenia. The pinnacle of Hrovat’s work as a grammarian of Latin was
his Latin Grammar for Slovenian Youth (Latinska slovnica za slovensko mladež). Published in 1874, it
was the first Latin grammar written in Slovenian.
Keywords: Ladislav Hrovat, Slovenian syntax, Latin syntax, classical languages, history of classical
education
PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2018|2-3|257-269
Boris Kern: Anna Stefan: Struktury posesywne i partytywne w języku polskim i słoweńskim. Łódź:
Wydawnictwo Uniwersytetu Lódzkiego, 2016.. Jezik in slovstvo. 2-3/2018. 271–273.
Boris Kern: Anna Stefan: Possessive and Partitive Constructions in Polish and Slovenian. Łódź:
Wydawnictwo Uniwersytetu Lódzkiego, 2016.. Jezik in slovstvo. 2-3/2018. 271–273.
PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2018|2-3|271-273