|
Kodni sistem Slovenska knjizevnost Avtorji Urednistvo <-> bralci |
Jezik in slovstvo Jubileji |
Jezik in slovstvo Kazalo letnika Zadnja verzija |
| Tone Smolej |
Sedemdeset let Evalda Korena
V septembru je praznoval sedemdesetletnico prof. dr.
Evald Koren. Profesor se je rodil 17. septembra 1930 v Mariboru, kjer je odrascal v
dvojezicnem okolju. Zgodnji stik z germanskim svetom je mocno oblikoval njegovo
osebnost. Po povojni maturi je zacel studirati v Ljubljani ter diplomiral iz svetovne
knjizevnosti. Od zacetka sestdesetih let, ko je bil izvoljen v naziv asistenta za
primerjalno knjizevnost in literarno teorijo, pa vse do danes - formalno je ze leto
dni v pokoju - deluje na Oddelku za primerjalno knjizevnost in literarno teorijo
Filozofske fakultete v Ljubljani.Prof. Koren se je v svojem znanstvenem delu ukvarjal zlasti s primerjalno zgodovino evropskega naturalizma. Raziskoval je Zolajeve vplive iz romanov Beznica, Nana in V kipecem loncu na Govekarjev roman V krvi (Zola, Govekar in »V krvi«. Slavisticna revija 21, 1973, 282-319) ter morebitni sprejem Goncourtovega dela Dekle Eliza v Kraigherjevi Kristi Albi (disertacija Kraigherjeva pozna pripovedna proza in evropski naturalizem, 1978). Postavil je tudi zanimivo tezo o periodizaciji slovenskega naturalizma (Vprasanja ob periodizaciji slovenskega in evropskega naturalizma. Primerjalna knjizevnost 2, 1979, 29-40). V pricujoci reviji je objavil obsezno analizo, ki je ponovno ovrednotila Pugljevo novelo Osat (Pugljeva proza ob ponovnem branju. JiS 20, 1974/75, 39-56).
Poleg naturalizma ga je vznemirjala tudi literarna tematologija, znotraj nje zlasti Antigonina tema, ki jo je preuceval pri Miranu Jarcu (Anticni mit in slovenska zgodovina. Mirana Jarca prolog k tragediji Vaska Antigona. Obdobje socialnega realizma v slovenskem jeziku, knjizevnosti in kulturi, 1987, 373-381), Dominiku Smoletu (Misel, ki zanjo Antigona vztrajno isce smisel. Primerjalna knjizevnost 4, 1981, 29-34), Juretu Deteli, Nadi Gaborovic (Antigona v slovenski literaturi: situacija ali junakinja? Primerjalna knjizevnost 9, 1986, 27-31), Vojku Belicu in Radetu Krstic'u (L'Antigone dans la littérature slovène: situation ou héroïne. Acta neophilologica 25, 1992, 73-79). Z referatom o Antigonini temi v slovenski knjizevnosti je leta 1985 nastopil tudi na 11. kongresu Association internationale de littérature comparée v Parizu.
Za zgodovino ljubljanskega studija komparativistike je pomembno njegovo pedagosko delo. Po Antonu Ocvirku je prevzel dva predmeta iz literarne teorije: evropske verzifikacijske sisteme ter literarno retoriko. Z metaforologijo, ki jo je uvajal tudi v seminarsko delo, se je ukvarjal v devetdesetih letih (O prevajanju pesniskih podob. XXVII. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, 1991, 179- 195), ze v osemdesetih pa je za slovensko izdajo Herderjevega leksikona Literatura obdelal stevilne pojme iz literarne retorike in jih opremil s primeri iz slovenske knjizevnosti (tudi iz Smoletove Antigone). Na Oddelku se danes predava Uvod v primerjalno knjizevnost. Komparativistiki je posvetil tudi nekaj razprav in preglednih clankov (Primerjalna in nacionalna literarna veda. Zbornik slavisticnega drustva Slovenije 9, 1998, 58-63).
Prof. Koren odmerja veliko casa svojim pedagoskim obveznostim, saj strogo in skrbno spremlja studentovo delo. S taksnim pristopom so se srecali tudi stevilni seminaristi ter diplomanti, ki so pod njegovim mentorstvom uspesno zagovarjali seminarske ali diplomske naloge. Nekateri so prejeli tudi fakultetna priznanja. V njihovem imenu, zlasti generacije diplomantov iz leta 1997, ter v imenu vseh profesorjevih mlajsih kolegov s Filozofske fakultete zelimo slavljencu v naslednjih desetletjih se mnogo ustvarjalnih izzivov ter radostnih trenutkov ob srecevanju z umetnisko besedo.
