|
Kodni sistem Slovenska knjizevnost Avtorji |
Jezik in slovstvo |
Jezik in slovstvo Urednistvo bralcem Bralci urednistvu |
Urednistvo bralcem
Zaradi razlicnosti okusov bralcev bi bilo za uvod koristno opisati osnovne zahteve, ki so usmerjale oblikovanje strani v okolje, ki je pred vami. Te strani nikakor ne sodijo v komercialno skupino. Pritegnila vas je vsebina, ki je na voljo, in do nje zelite priti kar se da hitro. Zato na teh straneh ne boste nasli niti dragih --- z gledisca izvedbe in casa prenosa --- oblikovnih elementov niti takih, ki bi vam branje otezevali ali vas celo od njega odvracali (kriceca ozadja). Precejsnje stevilo bralcev bo do strani dostopalo ob pomoci modema preko telefonskega omrezja. Vsi tudi nimajo najnovejsih hipermedijskih programov --- koristno bi to sicer bilo ---, c/b monitorji s slabo locljivostjo niso redkost ... Samo v vednost --- mislili smo tudi na vas.Minimalne zahteve je dolocil nacin prikaza vsebine --- vsebinsko je namrec elektronska izdaja revije v skladu s tiskano. Osnovno merilo pri preoblikovanju besedila iz ene elektronske oblike v drugo je bilo cimvecja dostopnost v izvorni --- znakovni obliki. Samo ta oblika namrec omogoca pouporabo besedila v obliki citatov v novih prispevkih, ki jih sele pripravljate ... Omogoca tudi enostavno avtorsko dopolnjevanje starejsih prispevkov z novimi dognanji.
Zaradi vsebinsko bogatih prispevkov --- z gledisca uporabljenih znakov --- je v posameznih primerih nacin prikazovanja vsebine nenavaden. Brskljalnik uporablja za prikazovanje znakov v dokumentu le eno samo znakovno kodno tabelo (255 znakov) ter nekaj manjse stevilo stalnih rezerviranih znakov. To pa ja za prikaz precejsnjega stevila prispevkov te revije premalo. V prispevkih avtorji namrec uporabljajo kombinacije posebnih znakov, ruskih znakov, znakov za opis narecnega govora ... To pomanjkanje znakov je v tem okolju reseno z znaki, ki so v bistvu slike teh znakov na prosojnem ozadju. Prikazane slike so pomanjsane na velikost besedila in tako motece ne izstopajo. Na kakovost prikaza slike to pomanjsanje do neke mere vpliva, vendar je znak kljub vsemu moc tekoce prebrati, npr.: 
. V primeru bralcevega dvoma v znak pa enostavno --- kot za prikaz vsake druge slike --- postavite kurzor na znak-sliko in od brskljalnika zahtevate prikaz slike --- ta bo potem prikazana v svoji izvorni velikosti in zato jasna toliko, kolikor to omogoca locljivost zaslona, npr.: . Z izjemo omenjenih nujnih posebnosti, ki so uporabljene v najmanjsi potrebni meri, pa nacin predstavitve dokumentov v splosnem sledi napotilom, ki so opisana v dokumentu "Resitev problema slovenskih sumnikov v htmL dokumentih".
Nasi reviji je na streznikovem disku namenjen dolocen prostor, da bi lahko bralci imeli dostop do zeljenih dokumentov, hkrati pa ne bi obremenjevali z njimi svojega racunalnika. So pa med nami tudi taki bralci, ki doloceni kakovostni vsebini namenijo vecjo pozornost. Za te potrebe je okolje Jezika in slovstva pripravljeno tako, da deluje lahko povsem avtonomno. Vsi naslovi so prilagojeni in podrejeni tej funkcionalnosti. Tako lahko strukturo revije (osnovna stran, kazala, bibliografije, dokumenti letnikov ...) iz streznika prenesete na svoj domaci racunalnik v celoti ali kot posamezne --- z vkljucenimi povezovalnimi kazali --- dokumente. Pri tem morate paziti le na pravilno relativno razporeditev datotek in poimenovanje direktorijev. Tako strukturo si je koristno pripraviti tudi v primeru, ce prebirate na svoj disk shranjene prispevke, ki vsebujejo prej omenjene posebne znake.
Struktura okolja in razporeditev dokumentov na strezniku / osebnem disku
JIS --- (glavni direktorij)
LAT1 --- poddirektorij (dokumenti v Latin1)
index.htm --- datoteka (predstavitvena stran)
kazalo.htm --- datoteka (glavno kazalo)
avtorji.htm --- datoteka (dokument s kazalci na osebne strani avtorjev)
komunik.htm --- datoteka (dokument, ki je pred vami)
...
039
040 --- poddirektorij (vsebina: kazalo letnika 40, sinopsisi, prispevki)
041
...
B1975-86 --- poddirektorij (vsebina: dokumenti bibliografije tega obdobja)
LAT2 --- poddirektorij (dokumenti v Latin2)
CHAR --- poddirektorij (posebni znaki)
IMG --- poddirektorij (oblikovna grafika, slike iz prispevkov)
Pred hranjenjem zeljene kopije prispevka preverite ciljni direktorij iz http naslova --- dokument shranite na osebni disk v direktorij z enakim imenom.
Poimenovanje dokumentov (prispevki, slikovno gradivo)
Slike so za razlicne kodne sisteme enake, zato so shranjene v istem direktoriju (IMG). Iz imena datoteke dokumenta s sliko je razvidna:
Datoteke s posebnimi znaki so zgoscene in shranjene v eni datoteki. Shranite jih v direktorij CHAR in preimenujte v "ZNAKI.EXE". Na voljo so tukaj. Ko bo datoteka shranjena na disk, v direktoriju CHAR vtipkajte ukaz "ZNAKI" in pritisnite tipko "ENTER". Datoteka se bo samostojno razgradila. Ta postotek lahko ponovite veckrat, ker se nabor znakov povecuje glede na potrebe po novih znakih v novoobjavljenih prispevkih. Na splosno pa velja, da je vecina najpogosteje uporabljanih znakov ze pripravljena.
Skladnost formatov tiskane in elektronske izdaje
Ce zgoraj prikazano besedilo ni v skladu z opisanim ali splosno znanim, vas brskljalnik ni vec dorasel novim potrebam. Besedilo ima vgrajene zastavice za te prikaze.
Hipertekstualnost (nadbesedilnost)
Za zakljucek bodocim avtorjem se namig. V svojih prispevkih na kar se da veliko mestih navajajte http naslove. Tako lahko obseg ene stevilke povecate na 1000 strani in vec --- v nase skupno zadovoljstvo.
Sporocila bralcev urednistvu
Ker brez vas bralcev vse te strani nimajo pravega smisla, si v urednistvu zelimo, da nam v kakrsnikoli obliki posljete predloge, pripombe, morda tudi pohvale ....
