-
Kodni sistem
Slovenska knjizevnost
Avtorji
Urednistvo <-> bralci

Jezik in slovstvo
Iz moje delavnice
Jezik in slovstvo
Kazalo letnika
 
Zadnja verzija


 -



Mateja Jemec
Filozofska fakulteta v Ljubljani



Cloveku dobro dene, ce se izrobanti
Izrazanje jeze v Slovarju slovenskega knjiznega jezika, Pletersnikovem Slovensko-nemskem slovarju in Slovenskem etimoloskem slovarju1





1  Uvod

V slovenskem prostoru je psiholingvistika se mlada in razmeroma malo razvita jezikoslovna veda, zato dopusca se mnogo raziskav in novih spoznanj. Med mnozico stvari, s katerimi se ukvarja, so postala custva eno od srediscnih podrocij zanimanja, saj predstavljajo kljucno vlogo na podrocju, ki povezuje toliko znanosti (psihologijo, filozofijo, nevrologijo in seveda jezikoslovje). Ce govorimo o kognitivnem pristopu, se nam pokaze neki novi nacin razvrscanja razlicnih jezikovnih pojavov znotraj jezika.

Najina naloga je bila primerjava izrazanja negativnih custev v slovenscini v slovarjih: v Slovarju slovenskega knjiznega jezika (dalje SSKJ), v Pletersnikovem Slovensko-nemskem slovarju (dalje Pletersnik) in Slovenskem etimoloskem slovarju. Ker je gradivo postalo preobsezno, da bi lahko napravili zares ustrezno primerjavo, sva si za natancnejso obdelavo izbrali le izrazanje jeze, ki v slovenskem jeziku predstavlja najvecji korpus besed in besednih zvez za izrazanje negativnega custva.


2  Jeza kot custvo

Jeza je ena od druzin custev in obsega razjarjenost, bes, cemernost, srditost, razkacenost, uzaljenost, nejevoljo, ujedljivost, mrznjo, sitnost, razdrazljivost, sovraznost in se dve skrajni custvi, patolosko sovrastvo in nasilje. Jeza lahko nastopa tudi v kombinaciji z drugimi custvi, tako govorimo o sestavljenih custvih (Lamovec, 1991: 90):


gnus + jeza + prezir = sovraznost,
jeza
+ pricakovanje = trma, agresivnost,
zalost + jeza = nevoscljivost,
jeza
+ veselje = posmeh,
presenecenje + jeza = bes,
jeza
+ zalost + strah = ljubosumnost.


Custva so spodbude k dejavnosti, trenutni nacrti, kako ravnati v zivljenju. Ce pogledamo izvor besede emocija,2 ugotovimo, da vsako custvo vsebuje teznjo po dejavnosti, kar lahko najprej opazimo pri zivalih in otrocih. Pri odraslih se nasprotno precej pogosto pojavlja odklon od pricakovane reakcije, kar je seveda povezano z druzbenimi konvencijami, ki predpisujejo obvladovanje custev v javnosti.

V stari cerkveni slovanscini beseda jendza pomeni 'slabost, bolezen'. Praslovansko *endza pa je sprva pomenilo 'slabo razpolozenje', od koder izhaja tudi starocerkvenoslovanski izraz (Snoj, 1997). Danasnji pomen besede jeza3 se je seveda razsiril in je izgubil ali pa nadgradil prvotni pomen. Torej, 'slabo razpolozenje' se je spremenilo v 'mocno, kratkotrajno custvo, ki povzroca napadalne teznje'. Navadno je jeza rezultat psihicnih ali fizicnih omejitev in sluzi mobilizaciji energije. Drugace povedano, obcutek jeze nastopi takrat, ko cloveku 'sovraznik' postavi oviro, kar sprozi pripravljenost za boj, ucinek jeze pa je unicenje. Jezo navadno usmerimo na drug objekt in ta nacin delovanja se pojavi ze pri zivalih.


3  Osnovna izhodisca in izrazi

Osnovna izhodisca za obdelavo najdenih besednih zvez, navedenih v slovenskih slovarjih, sva povzeli po Zoltanu Kövecsesu, ki je v knjigi Methapors of Anger, Pride and Love obdelal leksikalni pristop k strukturi oz. sestavi konceptov, na katerih gradimo pojmovanje osnovnih custev.

Na prvi pogled je samo izrazje prevec nepovezano, da bi ga lahko primerno uredili, saj je Kövecses v ameriski anglescini nasel okoli 300 izrazov, pri nas pa jih je v slovarju skoraj se enkrat toliko. Pri tem pa je treba upostevati, da gre kvantiteta deloma tudi na racun razlicnih sklonskih oblik besede jeza in pridevniske oblike jezen. Ker se nekaj izrazov pojavlja tudi kot razlaga gesla, na primer v njem zakrese jeza = postane jezen, se dejansko stevilo besednih zvez nekoliko zmanjsa, se vedno pa gradivo predstavlja razmeroma tezko obvladljivo skupino nad 500 izrazov. Tudi pri tej stevilki nastopa omejitev, saj so dosledno upostevana le tista gesla, kjer je bodisi v razlagi gesla bodisi v ilustrativnem gradivu omenjena jeza v kateri koli obliki. Pri natancnejsi obdelavi celega slovarja bi verjetno naleteli na se precej vecje stevilo izrazov, ki lahko izrazajo negativno custvo (v nasem primeru jezo) oz. pocetje tistega, ki ga je nekaj razjezilo. Ce bi zeleli tudi te izraze vkljuciti med besedne zveze, ki izrazajo jezo, bi se raziskovalec lahko velikokrat opiral le na lastno jezikovno dojemanje jeze ali drugih negativnih custev, ker ne bi bilo zapisanega tocnega poimenovanja (npr. gnev, srd, bes, togota ...).4


3.1  Prototipicni scenarij jeze

Prototip scenarija jeze je sestavljen iz petih stopenj.

1.  Nekdo ali nekaj nekoga (x-a) uzali. Ker slednji pravzaprav ni kriv, se uzaljenost stopnjuje v

2.  jezo in zamero, v cloveku (x-u) se pojavijo fizioloske reakcije (naraste telesna temperatura, notranji pritisk), notranja sila (v tem primeru jeza) se stopnjuje, zato v cloveku (x-u) nastopi zelja, da bi napadel tistega, ki ga je razzalil.

3.  Poskus nadziranja jeze je tretja stopnja, v kateri se clovek (x) poskusa zadrzati in premagati nemir, nelagodje, vznemirjenost v sebi.

4.  Tretja stopnja hitro preide v naslednjo, to je izguba nadzora, kjer je stopnja jeze v cloveku (x-u) presegla mejo normalnega odzivanja, zato zacne jeza nadzorovati cloveka (x-a). Ta izgubi zmoznost presoje in se zacne agresivno obnasati, ker s tem divjanjem unicuje svoje pocutje (x si daje duska). Nastopi nevarnost za tistega, ki je x-u naredil krivico.

5.  Mascevanje oz. povracilo je stopnja, kjer se x lahko vrne v prejsnje stanje, saj je cilj x-ovega dejanja mascevanja tisti, ki je x-u naredil krivico. Intenzivnost mascevanja je priblizno enaka intenzivnosti zalitve oz. zamere. Ko se x mascuje, jeza upade na niclo in preneha obstajati. 5


3.2  Izhodiscna in ciljna domena

Domena je po SSKJ podrocje ustvarjanja, delovanja, v jezikoslovju pa nam izhodiscna domena predstavlja tisto pomensko podrocje oz. strukturo, ki ga lahko zaradi njegovih lastnosti povezemo z drugim pomenskim podrocjem, ki ga predstavlja ciljna domena. Pri tem nastopajo v okviru prve manj zapletene povezave, ki nam sluzijo za lazje razumevenje druge. Povezavo med izhodiscno in ciljno domeno imenujemo temeljna metafora.


3.3  Ontolosko in epistemicno

Kövecses v svoji knjigi razlikuje dva nacina povezav med izhodiscno6 in ciljno domeno, to sta ontoloski in epistemicni nacin. Epistemicni nacin obravnava povezavo vedenja, ki ga imamo o izhodiscni domeni, z vedenjem o ciljni domeni. (Npr.: izhodiscna domena: ko temperatura tekocine preseze doloceno mejo, se pritisk v posodi tako poveca, da posoda eksplodira; ciljna domena: ko jeza preseze neko mejo, se napetost v osebi tako poveca, da ta izgubi nadzor nad seboj.) Nacin delovanja v naravi, v tem primeru posodi, se prenese na telo, ki reagira na isti nacin kot posoda. Ontoloski nacin pa zaznamuje povezavo bistva v izhodiscni domeni z bistvom v ciljni domeni. (Npr.: vroca tekocina je jeza.) V nasem primeru bo koncna ciljna domena7 vedno jeza, izhodiscna pa se bo spreminjala glede na posamezno vrsto metafore.


3.4  Osnovni jezikovni model jeze

Najdeni izrazi, ki zaznamujejo jezo, se razlikujejo tudi po socialnozvrstni zaznamovanosti, saj najdemo tako ozko knjizne izraze (jeza jo jári), kot tudi pogovorne (z mulo ne bos nic dosegel) ali izraze, ki nastopajo predvsem v podzvrsteh (slengu, argoju, deloma tudi zargonu). Vsi torej ne morejo sestavljati osnovnega jezikovnega modela jeze, katerega obstoj pa je po mnenju nekaterih tujih avtorjev vprasljiv8 (Kövecses, 1986: 4). Vendar moramo izhajati iz domneve, da dolocene besedne zveze uporabljamo predvsem za izrazanje jeze. Pri tem se opiramo na lasten besedni zaklad. Nase predvidevanje torej je, da ljudje ne uporabljajo vseh izrazov, ki jih najdemo v slovarju, saj lahko locimo predvsem knjizne in pogovorne izraze. Del teh so se izrazi, ki so kakor koli zvrstno zaznamovani in jih zato ne uporabljajo vsi govorci. Osnovnega jezikovnega modela jeze torej ne moremo opredeliti s tocno dolocenimi besedami, ker bi za to potrebovali obsezno empiricno raziskavo, lahko pa ga okvirno omejimo s tistimi izrazi, za katere predvidevamo, da jih uporablja najsirsi krog govorcev. To bi bili tisti izrazi, ki so v SSKJ brez casovnih, zvrstnih in ekspresivnih kvalifikatorjev. Vendar lahko pride do izjeme, kadar je govorec pod velikim custvenim pritiskom in zacne sproscati svojo jezo z izrazi, ki jih sicer lahko le pasivno pozna.


4  Metafora in metonimija

Model jeze sestavljajo temeljne metafore, ki temeljijo na razlicnih fizioloskih ucinkih (eden od najproduktivnejsih je na primer vrocina). Temeljne metafore9 sva delno povzeli po Kövecsesu in pri tem preverjali vzporednice med angleskim in slovenskim jezikom, ki bi na podlagi iste/podobne civilizacijske izkusnje ne smele biti zelo razlicne. Izkazalo se je, da temeljne metafore lahko le delno prenesemo v slovenscino, dolocenih (angleskih) vzorcev ne poznamo, zato pa nastopajo tudi nekateri novi, oziroma so temeljne metafore razsirjene z ustreznimi podmetaforami.


4.1  Metonimicni pristop

O metonimicnem pristopu govorimo, kadar fizioloski ucinek custvenega stanja v telesu zastopa custvo, ki ga je povzrocilo. Ce nastejemo fizioloske ucinke jeze, so to zvisana temperatura, zvisan krvni pritisk in vecja napetost misic, gibanje, zmanjsana sposobnost natancnega dojemanja (pri cemer sta najbolj prizadeta vid in sluh), pri vseh pa nastopa neka meja, ki se omogoca normalno odzivanje na zunanje drazljaje.


4.1.1  Primeri metonimij

Telesna vrocina: jeza zehti na njegovem obrazu.
Krvni pritisk: biti zaripel od jeze; ripec (pordel, zaripel) od jeze.
Rdecica na obrazu in vratu: zardeti, zaripniti od jeze.
Premikanje: tresti se od jeze; kar skripal je (z zobmi) od jeze.10
Omejena sposobnost dojemanja: jeza mu zatrese glas, jeza ga je zaslepila.


4.2  Metaforicni pristop

Pri metonimicnem pristopu o pravih temeljnih metaforah se ne moremo govoriti, ker lahko tja uvrstimo le izraze, ki oznacujejo enega od fizioloskih ucinkov jeze. Vecino najdenih besednih zvez pa sestavljajo izrazi, ki jih lahko razvrstimo na temeljne metafore. Sele v tej skupini namrec nastopa 'tretje v primeri' (Kmecl, 1996: 118), ki omogoca povezavo med naravo (ki v najsirsem pomenu predstavlja vse izhodiscne domene) in reakcijami, ki nastanejo v telesu zaradi obcutka jeze.


4.2.1  Vrocina

V splosnem pojmovanju11 je najbolj produktiven tisti del fizioloskih ucinkov, ki povzrocajo vrocino (Kövecses, 1986: 13), pri tem se tako v angleskem kot tudi v slovenskem jeziku pojavljata dve temeljni metafori, od katerih je ena povezana s tekocinami, druga pa s trdnimi snovmi. Pri prvi zato nujno nastane ontoloska povezava med posodo in telesom, ki se izenacita in predstavljata neko prostorsko omejitev (posoda za tekocino, ki vre --- telo za jezo, ki narasca). 12


4.2.1.1  Vrocina, povezana s tekocino


4.2.1.1.1  Jeza je vroca tekocina v zaprti posodi.

Pri tej temeljni metafori lahko locimo dve podmetafori:


4.2.1.1.2  Telo je posoda custev

Gre za podmetaforo, ki se od prejsnje temeljne metafore razlikuje v tem, da ji manjka prvina tekocine, zato nastane nova izhodiscna domena. Custva se zbirajo v posodi, ce jih je prevec, jih moramo izpustiti: v njem se je zbirala jeza; ventil za jezo; dati odduska svoji jezi.


4.2.1.1.3  Jeza je vulkan

Ko jeza postane premocna, clovek eksplodira, izbruhne kot vulkan, pri cemer vulkanska lava predstavlja tekocino, torej jezo, ki izbruhne iz cloveka: pociti od jeze; izbruhi jeze; razneslo jo bo od jeze; pazi, da ne eksplodiras od jeze.


4.2.1.2  Vrocina, povezana s trdnimi snovmi

Druga vecja skupina metafor, katerih temeljni fizioloski ucinek je vrocina, je povezana s trdnimi snovmi, ki lahko gorijo. Nastane nova temeljna metafora.


4.2.1.2.1  Jeza je ogenj

Izraze lahko razdelimo na dve podmetafori, in sicer:

jeza je ogenj, ki sele nastaja: vzplameneti od jeze; v njem se zakrese jeza; jeza mu vzgori v oceh in
jeza je ogenj, ki mocno gori: iz oci ji svigajo plameni jeze; ves je gorel od ihte.


4.2.2  Nove slovenske temeljne metafore

Doslej omenjene temeljne metafore je moc najti tako v angleskem kot slovenskem jeziku. Vendar pa so se pri zbiranju in razvrscanju slovenskega gradiva izkazale nekatere slovenske posebnosti, ki jezo povezujejo s hladom,13 svetlobo in nevihto in so v slovenscini precej produktivne.


4.2.2.1  Jeza je gibajoca se tekocina

V slovenscini nastopa jeza tudi samo kot tekocina (torej brez vrocine), pri cemer imamo v mislih vecjo vodno povrsino, ki postane nova izhodiscna domena: jeza mu je zavalovala po zilah; v srcu ji je pljuskala jeza; zlivati jezo na koga.


4.2.2.2   Jeza je hlad/hladna barva: obraz mu je od jeze zasinjel; oci so mu osteklele od jeze; ves zelen od jeze.


4.2.2.3   Jeza je svetloba: jeza mu odseva na obrazu.


4.2.2.4   Jeza je nevihta: jezen je kot strela; strela naj ga udari; oci se ji bliskajo od jeze; jeza mu prsi iz oci.


4.2.3  Druge temeljne metafore

Drugi del zajema nekako dve tretjini obdelanega gradiva, kar pomeni, da lahko vrocino res brez dvoma postavimo na prvo mesto, sledijo pa ji se ostale, ki temeljijo predvsem na vedenju jeznega cloveka. Slednje pogosto povezujemo z gibanjem oz. sunkovitim premikanjem, ki pa je znacilno tudi za vedenje v norosti (Kövecses, 1986: 20). Seveda gre za vec stopenj intenzivnosti, saj se najprej kaze jeza kot NASILNO VEDENJE, temu sledijo NASILNA DEJANJA, vendar se vedno lahko govorimo o neki stopnji samonadzora, ceprav se ta ze pomika proti nicelni vrednosti.


4.2.2.1  Nadzorovana nasilnost


4.2.2.1.1   Jeza je nasilno vedenje posameznika: od jeze je topotnil; kar naprej robanti; v jezi mu je glas posurovel.


4.2.2.2  Jeza so nasilna dejanja posameznika

Posameznik sicer lahko nekoga/nekaj tudi poskoduje, vendar se zaveda svojih dejanj: jezen je treskal kozarce na tla; zdivjal je po sobi;
*- glavo ti bom razcesnil, ce ne umolknes; jezen sem nanj, da bi ga zmlel v soncni prah.
14


4.2.2.2  Nenadzorovana nasilnost --- norost

Naslednja stopnja v izrazanju jeze je povezana s sunkovitim premikanjem, vpitjem, neobvladovanjem in se cim, kar pripisujemo ljudem, ki jih oznacujemo kot nore. Ceprav se v slovenscini ne moremo izogniti konotiranosti besede nor in se zato v medicinski stroki raje uporablja nevtralen izraz 'dusevno moten', ta v nasem primeru ne bi predstavljal ustrezne temeljne metafore. Clovek postane zrtev mocne, nore sile in sam ne zmore vec nadzorovati in obvladovati svojih dejanj.


4.2.2.2.1   Jeza je mocna (nora) sila: pograbila ga je srdita jeza; jeza obsede cloveka; obseden od jeze; jeza ga razganja.


4.2.2.2.2   Jeza je norost: zdivjati v strasni jezi; izvihrati se v pretepu; njene besede so ga razkajfale.


4.2.2.2.3  Jeza je nasprotnik

Jeza je v nasem govoru pojmovana kot negativno custvo, s tem pa postane nasprotnik posameznikovi osebnosti. Pri razlicnih stopnjah jeze lahko govorimo o jezi kot o: a) sibkejsem nasprotniku, ker je jeza premagana, b) enakovrednem ali celo c) mocnejsem nasprotniku, kjer jeza premaga cloveka in zato nastopita se cetrti in peti stadij jeze: zmagati jezo; jeza se ga loteva; jeza ga je zlomila.


4.2.2.2.4  Jeza je zver/nevarna zival

Pogosto pojmovanje jeze je tudi, da jeza v cloveku predstavlja nevarno zival. Po mnenju mnogih psihologov je del vsakega cloveka divja, neobvladana in neukrocena zival, ki pa se v normalnih okoliscinah ne prebudi. Mejne situacije speco zver prebudijo in ta lahko poskoduje okolico. Speco zival v nas predstavljajo tudi strasti (Kövecses, 1986: 23): jeza ga je pobodla; nocoj je ves pasji; brzdati jezo; od jeze so se mu scetinili brki.


5  Ugotovitve

Nastete metafore seveda zajemajo le del v slovarjih, predvsem v SSKJ, najdenih izrazov. Ostalo je se kar nekaj gradiva, ki je zaradi slovenske specificnosti tezje uvrstljivo in se bova z njim ukvarjali v prihodnje. Pri iskanju besednih zvez, povezanih z jezo, sva pogosto naleteli na vidske razlicice glagolov, kljub temu pa se, kot je omenil ze Petermann (1988: 301-310), primeri pri posameznih geslih ponavljajo. Slabo je oznacena tudi casovna in socialna zvrstnost,15 kar pomeni, da se mora pregledovalec opirati na lasten jezikovni obcutek. Ustrezne oznake bi bile potrebne pri vec primerih.


5.1  Enakost med slovenskimi in angleskimi izrazi

Pred zacetkom urejanja je bila postavljena teza, da mora obstajati neka skupna izkusnja, kar zadeva izrazanje jeze z metaforami, predvsem zaradi iste civilizacijske izkusnje, ki temelji na zahodnoevropski kulturi. Povezava je seveda le delna, predvsem v neknjiznih socialnih zvrsteh,16 kjer je enakost med angleskimi in slovenskimi izrazi zelo redka. Vecja podobnost pa nastopa na ravni temeljnih metafor, kar smo dokazali tudi s prenosom angleskih vzorcev v slovenscino.17


5.2  Pletersnikov slovar

Svojevrstno presenecenje predstavlja besedje v Pletersnikovem slovarju, kjer je bilo pricakovati vec besednih zvez, povezanih z jezo. Predvsem je opazno, da ce je geslo, ki je v SSKJ vsebovalo izraz jeze, v Pletersniku sploh bilo, navadno pri njem ni bilo ustreznega izraza, povezanega s custvom jeze. Slika bi bila verjetno drugacna, ce bi pregledali se druge izraze, ki zaznamujejo negativna custva, a se jih drzi rahla casovna zaznamovanost. Predvsem nam neobseznost onemogoca, da bi gradivo iz Pletersnikovega slovarja razdelili na vec temeljnih metafor.


6  Sklep

Ker se je pri obdelavi gradiva pojavilo se mnogo novih resitev, bi bila potrebna nadaljnja obdelava gradiva, predvsem z vidika neprototipicnih scenarijev jeze18 (npr. kadar jeza ni potesena), ki jih je v svojem delu navedel ze Kövecses. Vse to bi bilo nato potrebno dopolniti se z drugimi negativnimi custvi v slovenscini, ki po stevilu sicer ne dosegajo izrazov, povezanih z jezo (predvsem pa bi se to nadaljevalo v obdelavo jezikovnega izrazanja sovrastva in drugih sestavljenih custev).

Trditev, da bi lahko zgolj na podlagi jezikovne analize pokazali, kako razumemo jezo, je prevec drzna, ker bi za to potrebovali zelo obsirno empiricno raziskavo, ki bi lahko potrdila in oblikovala pravi jezikovni model izrazanja jeze v slovenscini. Pri empiricni analizi bi morali seveda upostevati tudi manj stalno izrazanje jeze, kar bi kaj hitro lahko privedlo do se bolj nepreglednega korpusa izrazov. Prednost slovarja je torej v tem, da so najbolj stalni/tipicni izrazi ze zapisani, natancnejsi pregled kartotecnega gradiva za SSKJ pa bi pokazal, kaksna je pogostnost teh izrazov.





Viri

Slovar slovenskega knjiznega jezika (1994). SAZU, Institut za slovanski jezik Frana Ramovsa. Ljubljana: DZS.

Snoj, Marko (1994). Slovenski etimoloski slovar. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Pletersnik, Maks (1894). Slovensko-nemski slovar. Ljubljana: Knezoskofijanstvo.


Literatura

Goleman, David (1997). Custvena inteligenca: Zakaj je lahko pomembnejsa od IQ. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Kmecl, Matjaz (1996). Mala literarna teorija. Ljubljana: Zalozba M & N.

Kövecses, Zoltán (1986). Methaphors of Anger, Pride and Love. A lexical Approach to the Structure of Concepts. Amsterdam/Philadelphia: John Benjamins Publishing Company.

Lamovec, Tanja (1991). Emocije. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

Lamovec, Tanja, Rojnik, Ana (1978). Agresivnost. Ljubljana: DDU Univerzum.

Petermann, Jürgen (1988). Frazeologija v SSKJ (I-IV). Obdobja 8, 301-310.





Opombe


1
Prispevek je nastal na podlagi seminarske naloge pri Izbirnem diplomskem seminarju 1998/99, ki sva jo pripravili Blanka Pajic' in Mateja Jemec, pod vodstvom mentorice doc. dr. Erike Krzisnik.

2
Emocija izhaja iz latinske besede matere ('gibati se'), pred katero stoji predpona e-, skupaj pomeni to 'gibati se stran'. Slovenska beseda custvo na drugi strani izhaja iz stcsl. cuvstvo oz. psl. *cuvstvo, ki pomeni paziti, zaznavati, bedeti in je pomensko bolj vezana na mirovanje (staticnost).

3
Pod razlago gesla jeza v SSKJ najdemo: 1. mocno, kratkotrajno custvo, ki povzroca napadalne teznje, 2. negativen, odklonilen odnos, 3. silovitost, divjost.

4
Eno takih gesel je denimo napadálen, kjer pod razlago tretjega pojma najdemo: ki izraza, kaze oster, grob, zaljiv odnos do koga, temu pa sledi ilustrativno gradivo. Ce sledimo prototipicnemu scenariju jeze, najdemo naslednje stopnje v izrazanju jeze: 1. uzalitev, ki povzroci 2. zamero, jezo, clovek cuti fizioloske posledice, vendar nastopi 3. poskus nadziranja in zadrzevanje, temu sledi 4. izguba nadzora in zatem 5. povracilo. Ocitno je, da bi v tem primeru napadalen sodil v 4. oz. 5. stopnjo pri izrazanju jeze, ker pa metoda z iskanjem besed po racunalniku tega ne omogoca takoj, bi bila poleg natancnega pregleda vseh gesel potrebna tudi osebna odlocitev posameznika, ce naj geslo uvrsti med izraze jeze ali ne, saj napadalno vedenje ni strogo povezano samo z jezo.

5
To ni edini mozni scenarij jeze, saj obstajajo tudi odstopanja od tega scenarija, cesar pa v svoji nalogi nisva zajeli.

6
Kövecses v anglescini uporablja izraz 'source domain'.

7
Koncna ciljna domena je termin, ki predstavlja skupno nadpomenko ciljnim domenam.

8
Tezavo vidijo predvsem v tem, ker osnovni jezikovni model jeze ni natancno dolocen z besedami, kar pomeni, da lahko le predvidevamo, katere izmed najdenih besednih zvez govorci najvec uporabljajo.

9
Kövecses uporablja izraz 'conceptual methaphor'. Slovenski prevod se lahko glasi konceptualna, temeljna, osnovna ali osrednja metafora. Izraz temeljna je bil izbran zato, ker je smiselno najblizji angleskemu.

10
Kadar skripamo z zobmi, navadno oddajamo tudi neki znacilen glas, ki pa je manj izrazit od premikanja obraznih misic, zato skripanje z zobmi uvrscamo v to skupino.

11
Lahko tudi ljudskem pojmovanju, t. j. med ljudmi pojmovno najbolj razsirjen del.

12
Vsi primeri so iz SSKJ.

13
Spet naletimo na tezavo pri razvrscanju, ce dosledno sledimo izrazom, v katerih se pojavlja beseda jeza, saj sem ne moremo uvrstiti besednih zvez, kot so: odgovoriti z ledenim glasom, osvrkniti z ledenim pogledom in druge. V njihovi razlagi se namrec pojavlja beseda nejevolja, katere vzrok pa ni vedno jeza, ceprav se veckrat uporablja kot sopomenka za jezo (predvsem v besedilih, ki tezijo k cim bolj izvirnemu poimenovanju).

14
Zadnje primere lahko le pogojno uvrstimo med nasilna dejanja, ker gre za obliko s pogojnikom, ki se v jeziku tudi dosledno rabi, razen kadar zelimo izraziti se vecjo stopnjo jeze in zato uporabimo prihodnjik. Vseeno pa so to le besedne groznje nekomu, ki nas je razjezil. Ce te oblike uporabimo v pretekliku, temeljna metafora ne more biti vec nasilno dejanje, oz. ne predstavlja nujno izrazanja jeze. Npr.: Na zagovoru diplomske naloge ga je profesor zmlel v soncni prah.

15
Npr. dati odduska svoji jezi je oznaceno s kvalifikatorjem knjizno, besedni zvezi pocakaj, da se mu jeza utece pa je dodan samo kvalifikator ekspresivno. Se tezje je najti kvalifikator za casovno zvrstnost, saj je v veliki vecini primerov moc najti le oznako za ekspresivnost.

16
Angleskemu He kept bugging me ne najdemo popolne slovenske ustreznice.

17
V metaforo Jeza je vroca tekocina lahko uvrstimo tako You make my blood boil kot V njem je zavrelo.

18
O neprototipicnih scenarijih jeze govorimo takrat, kadar se tisti, ki ga je nekaj uzalilo, ne mascuje osebi, ki je v njem povzrocila jezo, in s tem ne zmanjsa stopnje svoje vznemirjenosti. (Kövecses, 1986: 32).









 BBert grafika