Osnovnosolski ucbeniki za pouk slovenskega jezika

V prispevku se bom osredotocila na problematiko osnovnosolskih ucbenikov, zlasti na njihovo (ne)usklajenost in prepojenost s sodobnim jezikoslovjem, ki jezik pojmuje ne le kot sistem znamenj in pravil, s katerimi tvorimo besedila, temvec predvsem kot sredstvo sporazumevanja - kot tako pa si za globalni smoter ucenja jezika postavlja rabo jezika, tj. tvorjenje in razumevanje besedil, razlicnih glede na namen, vsebino, obliko/izraz in okoliscine, zato besedila obravnava najprej pragmaticno, nato pomensko in na koncu jezikovnosistemsko (slovnicno).

Iz veljavnih osnovnosolskih ucbenikov za slovenski jezik (ki imajo obliko delovnega zvezka oz. jezikovne vadnice) veje povsem drugacen globalni smoter, in sicer: zavestno, deduktivno in analiticno spoznavanje jezikovnega sistema po jezikovnih ravninah (izrazna, oblikoslovna, besedna, skladenjska), in to ze od prvega razreda dalje. V ucbeniskem gradivu so zajeta predvsem umetnostna besedila (kot da se v zivljenju srecujemo le z njimi, ne pa tudi z drugimi, npr. s prakticnosporazumevalnimi, strokovnimi in publicisticnimi); besedila sluzijo predvsem za slovnicno analizo, torej za razvijanje teoreticnih spoznanj. Ucenci do konca osnovne sole pridobijo teoreticno znanje o celotnem jezikovnem sistemu, vse premalo pa to svoje znanje prenasajo v rabo, v tvorjenje in razumevanje besedil. Ucni nacrt in za njim ucbenisko gradivo izrecno (ceprav po nepotrebnem) deli jezikovni pouk na jezikovno vzgojo in sporocanje - pri tem pa ne opozarja na to, da se jezikovni sistem udejanja v besedilu in da besedilo temelji na jezikovnem sistemu, tj. da eno brez drugega ni mogoce in da slovnica ni namenjena sama sebi, temvec sluzi za sporazumevanje.

Skratka, slovenski ucenci se prezgodaj, prehitro in prevec �neusmisljeno� srecujejo s tako abstraktnimi pojmi, kot je jezikovni sistem, vse premalo, prevec mimogrede in premalo strokovno utemeljeno pa z rabo jezika, vkljucujoco tudi obvladanje jezikovnega sistema, ki pa naj bi ga na razredni stopnji usvajali nezavedno (brez metajezika, le z zgledi), nato naj bi ga spoznavali po induktivni in sinteticni poti, v zadnjih razredih pa tudi deduktivno in analiticno.

In se necesa ne smemo pozabiti: Delovni zvezki za prve tri razrede (D. Golli-M. Dolgan: Ucim se brati in pisati, 1974¹; J. Mesesnel-M. Luznik: Nas jezik 1, Delovni zvezek za 1. razred osnovne sole, 1976¹; D. Kramberger: Nas jezik 2, Delovni zvezek za 2. razred osnovne sole, 1976¹; Z. Cuden-D. Kramberger: Slovenski jezik 3, Delovni zvezek za slovenski jezik v 3. razredu osnovne sole, 1982¹) in jezikovne vadnice za zadnje tri razrede osnovne sole (F. Zagar: Nas jezik 6, Jezikovna vadnica za 6. razred osnovne sole, 1980¹; isti: Nas jezik 7, Jezikovna vadnica za 7. razred osnovne sole, 1977¹; isti: Nas jezik 8, Jezikovna vadnica za 8. razred osnovne sole, 1978¹) so nastali pred vec kot desetimi leti (po zakonu pa so lahko stari najvec 6 let) in se (sicer z dovoljenjem Strokovnega sveta R Slovenije za vzgojo in izobrazevanje) se vedno ponatiskujejo, ceprav niso v skladu niti s Programom zivljenja in dela osnovne sole (1984), ki deloma ze nakazuje sodobnejsi jezikovni pouk (to se kaze v delovnih zvezkih za cetrti in peti razred), niti s sodobnim jezikoslovjem tako v tujini kot tudi doma.

Pouk slovenskega jezika v osnovni soli torej klice k prenovi na vseh ravneh, tudi na ucbeniski.