Ob stirideseti obletnici Jezika in slovstva
B
ralci Jezika in slovstva imamo ponavadi za nekaj samoumevnega, da vsak mesec (razen v casu poletnih pocitnic), nekaj dni prej ali kasneje, lahko odpremo novo stevilko revije. Ta obcutek samoumevnosti pa zacne pocasi izginjati, ko dobimo v branje na primer 30-letno bibliografijo prispevkov v reviji (izsla v letniku 1984/85) ali pa 10-letno bibliografijo, kot je ta pred nami, in ko ugotovimo, da je revija Jezik in slovstvo stara ze stirideset let. Ko se pravzaprav zavemo --- in prazniki imajo ze od nekdaj tako vlogo ---, da so v zivljenje revije vtkana stevilna prizadevanja piscev (pa tudi clanov urednistev, ki skrbijo za njihovo objavo), ki skusajo tako ali drugace pustiti sledove svojega razmisljanja -- tako strokovnega kot znanstvenega -- o razlicnih razseznostih slovenskega jezika (knjizevnost je ena od njih), tako zelo pomembnih za bivanje ljudi in skupnosti, ki ta jezik uporabljamo oziroma uporabljajo. Zato prepuscamo bralcem, da skusajo ob zbranih bibliografskih podatkih ponovno osveziti spomin na spoznanja, ki jih je revija mesecno prinasala na svojih straneh, tudi tako, da zopet pobrskajo po starejsih stevilkah in letnikih revije.
Ker tudi izdaja tega bibliografskega snopica ni nekaj samo po sebi umevnega, se moram v imenu celotnega urednistva zahvaliti najprej vsem piscem, ki so svoja snovanja izrocili reviji v objavo, gospe visji bibliotekarki Alenki Logar-Plesko, ki si je vzela cas in pripravila snopic za tisk, clanom urednistev, ki so vsa ta leta prizadevno oblikovala posamezne stevilke, ter Ministrstvu za solstvo in sport, Ministrstvu za znanost in tehnologijo, Ministrstvu za kulturo in se posebej Znanstvenemu institutu Filozofske fakultete, ki so omogocili izdajo.