Novi ucni nacrt za pouk knjizevnosti

Skupina je bila najprej oblikovana v okviru projekta Didakticna prenova pouka slovenskega jezika in knjizevnosti v srednji soli, kasneje pa je prevzela izdelavo ucnega nacrta in kataloga znanj za eksterno maturo, tako da v uvodu clani sami opozarjajo, da so �bili prisiljeni zdruziti dve nalogi, dvoje usmeritev in pricakovanj�. Tako zdruzevanje novih, svobodnejsih in ustvarjalnejsih metod dela ter mature, katere osnovni namen je izbor med ucenci na podlagi poenotenja, je seveda lahko dvorezni mec, ceprav ni neuresnicljivo.

Vsekakor pa je ne glede na to takoj na zacetku treba poudariti, da pomeni pricujoci ucni nacrt pomembno novost, in sicer predvsem zaradi treh stvari.

Prvic.

Bistveno je zmanjsano stevilo obveznih literarnih del, kar ob se drugih izpolnjenih pogojih omogoca temeljito obravnavo. To je uspelo seveda tudi zaradi opuscenega drugega razdelka, tj. jugoslovanskih knjizevnosti, saj so od nekdanjih �jugoslovanskih� knjizevnikov ostali le Drzic', Stankovic', Andric' in Krleza.

Drugic.

Temeljna usmeritev novega ucnega nacrta pomeni obrat od historicizma, faktografije in biografizma k neposredni komunikaciji z literarnim delom, tj. predvsem preko elementov za interpretacijo k aktivnim metodam, k problemskemu pouku, ki naj bi navajal ucence na (citiram) �samostojno delo, samostojno misljenje in opredeljevanje�.

Tretjic.

Prvic je v ucnem nacrtu celostno navedeno obvezno stevilo pisnih nalog, tj. solskih nalog (3-4), nalog objektivnega tipa (4) in pisnih interpretacij (1). To ni pomembno samo zaradi poenotenja pisnega preverjanja znanja, ampak predvsem zaradi utemeljevanja zahtev po diferencirani ucni obveznosti (ta pa je neposredno povezana s kakovostnim delom v razredu).

Pomisleki ob tem delovnem gradivu se nanasajo tudi na tri stvari:

• uresnicljivost,

• obveznost in izbirnost,

• razporeditev snovi.

Pricujoci ucni nacrt predvideva (glede na to, da je snovno razbremenjen) moznost obdelave vseh obveznih vsebin v posameznem letniku v 50 urah, v kar naj bi bilo vkljuceno tudi pisanje in poprava pisnih nalog, tako da bi ucitelju ostalo se celih dvajset ur (gre za skupaj 70 ur, ker naj bi bilo drugih 70 ur namenjenih jeziku) za poglabljanje, sirjenje snovi, kreativno pisanje, pisanje esejev, govorne vaje in aktualizacije.

To je zelo dobra zasnova, ko bi bilo v resnici mogoce obvezne vsebine predelati v predvidenih urah. Res bi to bilo mozno ob starem, vcasih zgolj informativnem pouku, ob zgolj uciteljevi razlagi literarnega dela oz. odlomka, brez dvosmerne komunikacije, nikakor pa ne z uporabo sodobnih problemskih in razgovornih metod, ki jih zahteva ucni nacrt sam! Ze bezen pogled na stevilo ur, ki so predvidene za posamezne tematske sklope, pokaze naslednje stanje:

a) Nemogoce je predstaviti romantiko na Slovenskem, monografsko oznaciti Presernovo osebnost in delo, opraviti primerjavo z Dramilom, predstaviti elegijo ter oblikovno, slogovno in vsebinsko analizirati pesem Slovo od mladosti v eni solski uri. Potrebne bi bile najmanj tri ure.

b) Nemogoce je izvesti motivno-tematsko interpretacijo Hlapca Jerneja in ob tem slogovno analizirati se dva odlomka v eni solski uri. Potrebni bi bili najmanj dve uri.

c) Nemogoce je napravit monografski uvod v osebnost in delo Prezihovega Voranca, predstaviti znacilnosti socialnega realizma v prozi, obravnavati naturalisticne in simbolisticne prvine v Boju na poziralniku in Samorastnikih ter ob tem slogovno analizirati se dva odlomka v smo dveh solskih urah. Potrebne bi bile najmanj stiri ure.

Poleg tega je predvidenih za obravnavo se cela vrsta daljsih besedil, ki so v Berilih 1, 2, 3 predstavljena z odlomkom in niso uvrscena v domace branje, za katera navodila zahtevajo, da �ob obravnavi odlomkov ucencem praviloma vsaj okvirno predstavimo celotno delo: zgodbo, �idejo�, zgradbo dela ter mesto odlomka v njem� (taka dela so npr. Deseti brat, Hisa Marije Pomocnice, Gospa Bovary), vendar je glede na to, da samo za obravnavo odlomka potrebujemo najmanj eno solsko uro, predvidena zgolj ena ure za vse skupaj odlocno premalo.

Poseben problem je tudi domace branje, kjer sta ob obveznih besedilih (prvi letnik 6, drugi 7, tretji 8 - tu je v delovnem gradivu napaka) praviloma (razen pri Antigoni in Maticku) predvideni po dve uri. Ker navodila zahtevajo, da naj bi vsakemu prebranemu delu obvezno sledil pogovor (ena ura), ena ura pa je namenjena tudi analizi odlomka iz teh del, bi morale biti v primerih, ko je v tematskem sklopu ob pogovoru in analizi odlomka predvideno se kaj tretjega (npr. pri Hamletu, Don Kihotu, Ocetu Goriotu), zagotovljene po tri ure!

Ce zdaj uram, ki so v posameznem letniku predvidene za obravnavo obveznih vsebin (44 + 48 + 49), dodamo se ure, ki jih glede na novo zasnovo realno potrebujemo, dobimo stevilo 58 + 56 + 59. Ce k temu dodamo se ure, ki jih potrebujemo za pripravo, pisanje (solske naloge obvezno dve solski uri) in popravo pisnih nalog, so potrebne ure v posameznem letniku 74 + 72 + 75. Ce pa tem uram dodamo se tistih predvidenih 20 ur za spodbujanje in omogocanje ustvarjalnosti ucitelja in ucenca, dobimo namesto 3 x 70 kar 94 + 92 + 95, to je skupaj 281 ur. Realno torej za uresnicitev tega novega ucnega nacrta namesto 210 potrebujemo kar 280 ur. To pa je bistvena razlika.

In kje je izhod, kje resitev?

Prva moznost bi bila nadaljnje krcenje ucne snovi, vendar se le-ta glede na to, da so ze v sedanjem ucnem nacrtu izpuscena nekatera temeljna imena (npr. Poe), nekateri temeljni tematski sklopi (npr. anticni roman ali Presernove balade) in nekatera temeljna literarna dela (npr. Agitator, Parizina, Slika Doriana Graya, Plebanus Joannes ali Zivalska farma, ki so temeljna seveda zaradi specificnosti, zaradi uporabnosti pri problemskem pouku, zaradi sloga, predvsem pa zaradi primerjalne primernosti, recimo za navezo Antigona --- Parizina --- Sosedov sin --- Samorastniki ali Krst pri Savici --- Agitator --- Hlapci, za primerjavo predromanticna, romanticna (Presernova) in realisticna balada ali za vzporejanje Poe --- Cankar), kaze kot nesmotrna.

Druga moznost izhaja iz tega, da sedanja kronolosko-tematska razporeditev ucne snovi po letnikih 3 +1 (ki izhaja se iz �usmerjene� delitve na 2 + 2 in pomeni zgolj njeno modifikacijo) razen pri redkih izjemah v praksi prakticno nikoli ni bila uresnicena. In to seveda v vecini ob nacinu dela, ki je zahteval manj casa za obravnavo posameznega literarnega dela, kot ga bo zahteval novi problemsko-ustvarjalni pristop. Zato menim, da je edina smotrna resitev primanjkljaja 70 ur ta, da opustimo neuresnicljivo zasnovo 3 + 1 in se vrnemo k staremu, ze preizkusenemu zgolj kronoloskemu sistemu 1 + 1 + 1 + 1. Se tako se glede na to, da bi morali v cetrtem letniku tudi ponavljati za maturo in se pouk za maturante prej konca, racun (70 + 70 + 70 + 70? = 280) komaj izide.

Obveznost in izbirnost.

Pricujoci ucni nacrt doloca obvezna besedila, med katerimi pa se pojavlja tudi obvezna izbira. Vtis je, da se ucni nacrt za izbirnost ne odloca sistemsko, torej povsod tam, kjer bi zaradi prilagajanja osebni afiniteti lahko izbirali med enakovrednimi oz. podobnimi besedili (npr. med Kraljem Ojdipom in Antigono ali med Parizino in Romanjem grofica Harolda in Jevgenijem Onjeginom), ampak je izbirnost predvsem sredstvo, s katerim je sestavljalcem uspelo zmanjsati obseg snovi (zato izbirnost pri domacem branju in predvsem pri sodobnih pesnikih). Sicer pa se izbirnost pojavlja na treh ravneh:

a) izbira med razlicnimi avtorji (npr. med Homerjem, Dantejem, Molierom, Goethejem ali med Janusem, Fritzem, Brvarjem, Kravosom);

b) izbira med razlicnimi literarnimi deli istega avtorja (npr. med Kurentom in Hiso Marije Pomocnice ali med Hamletom in Romeom in Julijo);

c) izbira med razlicnimi odlomki (npr. pri Iliadi, Desetem bratu in Vojni in miru).

Ceprav ni posebej navedeno, domnevam, da je tisti, ki izbira, ucitelj in ne ucenec, saj bi v primeru, da ucenci poljubno izbirajo med izbranimi avtorji, besedili in odlomki, bilo popolnoma nemogoce zagotoviti aktivno obravnavo v razredu. Navodila pa posebej navajajo, da odlomek iz daljsega dela tudi v drugih primerih, kjer to ni posebej navedeno, ucitelj lahko zamenja z drugim, vendar pa mora vseeno upostevati obvezne elemente za interpretacijo. S tem je gotovo dana ucitelju vecja svoboda in se z njo ucni nacrt priblizuje uciteljevi potrebi po izrazanju individualnega odnosa do knjizevnosti, hkrati pa se z obveznimi elementi za interpretacijo ohranja za maturo potrebna enotnost.

To, kar manjka, pa je nedvomno natancnejsi prikaz tega, kaksna bo pri maturi videti pisna interpretacija literarnega besedila in kako bodo sestavljena vprasanja pri ustnem delu. Ni namrec vseeno, ali se bo na maturi ucenec srecal z obravnavanim ali neobravnavanim avtorjem, besedilom, odlomkom. Ravno to vprasanje je namrec tisto, ki najtesneje povezuje problem ustvarjalnega, aktivnega pouka s problemom obveznosti oz. izbirnosti. Kako naj namrec ucitelj uvaja problemski pouk, ce se bo na maturi zahtevala zgolj mehanicna reprodukcija, in narobe, kako naj ucitelj s klasicno predavateljsko enosmerno metodo uspesno pripravi ucenca, ce se bo na maturi zahtevalo predvsem samostojno prepoznavanje, analiziranje in primerjanje tudi neznanih besedil. Matura lahko uresnici naslednje moznosti:

a) interpretacija obravnavanega besedila ali odlomka

V tem primeru so obvezna besedila smiselna, izbirna pa nepotrebna, seveda pa od velikanske vecine ucencev izvirne oziroma od ucitelja drugacne interpretacije ne moremo pricakovati, zato se lahko ta moznost uresnici predvsem kot mehanicna ponovitev (zgolj memoriranje) od ucitelja slisanega ali narekovanega ali v ucbeniku prebranega.

b) interpretacija neobravnavanega odlomka iz obravnavanega literarnega dela

V tem primeru so smiselni obvezna besedila in obvezno doloceni odlomki za interpretacijo, izbirna besedila so nepotrebna, ucenec pa z interpretacijo presega golo reprodukcijo.

c) interpretacija neobravnavanega besedila obravnavanega avtorja

V tem primeru so smiselni obvezni avtorji, nesmiselno pa je predpisovati obvezna besedila, ucenec pa predvsem prepoznava avtorjev osebni in literarni slog, hkrati pa seveda tudi dokaze svoje sposobnosti in znanje za oblikovno in vsebinsko analizo. Tudi tukaj so izbirna besedila nepotrebna, predvsem zato, ker v primerih izbirnih besedil ali avtorjev eksterni sestavljalec maturitetnih naslovov in vprasanj ne more racunati niti na to, da je neko delo bilo obravnavano, niti na to, da ni bilo obravnavano.

d) interpretacija besedila ali odlomka neobravnavanega avtorja

V tem primeru seveda niso smiselni niti obvezni, kaj sele obvezno-izbirni avtorji, je pa ta moznost kljub temu, da najbolje preveri ucencevo ustvarjalno znanje in sposobnosti, prezahtevna in zato malo verjetna.

Sklenemo lahko, da je moznost obvezne izbire za maturo praviloma neuporabna, da pa je obveznost obravnave ali odlomka ali besedila ali avtorja odvisna od tega, za kateri nacin preverjanja ali za katero kombinacijo nacinov se bodo pripravljalci eksterne mature odlocili. S tega stalisca je dolocitev obveznosti v ucnem nacrtu prezgodnja oziroma so nam clani delovne skupine dolzni odgovoriti se na nekatera temeljna vprasanja.

Razporeditev snovi.

Ucni nacrt navaja razlicne legitimne moznosti za razporeditev snovi po posameznih letnikih, od strogo kronoloske do ciklicne (orient --- antika, slovenska knjizevnost od zacetkov do romantike, svetovna knjzevnosti od srednjega veka do romantike), od tuje do domace (tako kot je v ucnem nacrtu) na prvem mestu.

Kljub razlicnim moznostim argumentacije sem sam mnenja, da se zlasti zato, ker predvsem v nekaterih strokovnih solah (npr. ekonomski) ni vec nobene korelacije s poukom zgodovine, nic ne more odtehtati strogo kronoloskega pristopa po eni oziroma najprej tuje knjizevnosti (glede na tradicionalni slovenski zaostanek in glede na to, da je sel vpliv vedno v smer tuja --- domaca knjizevnost) pri obravnavi po drugi strani. Razvidno je, da pricujoci ucni nacrt postavlja na prvo mesto slovensko knjizevnost zgolj zato, ker izhaja iz pac trenutno dostopnih Beril 1-3. Argument, da se s tem poudarja pomen lastne narodove ustvarjalnosti, pa ne vzdrzi kritike in se odlikuje predvsem s svojo lahkotnostjo.

Naj koncam.

Ker imamo pred seboj sele delovno gradivo, in so torej mozne se spremembe in dopolnitve, menim, da je novi ucni nacrt v splosnem korekten izdelek, ki bi lahko zadostil tako potrebam bolj ustvarjalnega pouka kot poenotenju pri eksterni maturi, in je, kot sem ze zapisal, pomemben korak naprej.

Opombe

¹

Slovenski jezik in knjizevnost. Ucni nacrt za pouk knjizevnosti v 1., 2. in 3. razredu srednje sole: delovno gradivo, ZRSSS, Ljubljana 1992.